Izdani račun je ena najpomembnejših izvirnih knjigovodskih listin, ki izkazuje poslovne dogodke, in praviloma nastane na kraju in v času nastanka poslovnega dogodka. Kaj vse mora biti na računu, pa je odvisno od načina plačila. V praksi ločimo gotovinske in negotovinske, med njima pa je kar nekaj razlik. V tokratnem zapisu se posvečamo negotovinskim računom.

Pri tem je dobro vedeti, komu darila podarjamo oziroma, kdo bodo prejemniki. Ali gre za fizične osebe ali poslovne partnerje? So moški ali ženske, morebiti otroci? Kakšna je njihova približna starost? Jih bomo podarili osebno, poslali po pošti ali razdelili na dogodku? Vse to seveda zelo vpliva na izbiro daril.

Pred koncem leta je še čas, da podjetniki preverijo in uredijo poslovne evidence, na podlagi katerih računovodja pripravlja letna poročila. V nadaljevanju  predstavljamo nekaj napotkov, ki se nanašajo tako na podjetnike, ki svoje poslovanje vodijo po dejanskih odhodkih, in tiste, ki svoje poslovanje vodijo po normiranih odhodkih.

V Uradnem listu RS št. 104/21 in 114/2021 so bile objavljene spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Glavna sprememba je zapisana v 3. členu, ki določa pogoje in višino, do katere se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo.  

Poenostavljeno povedano, poročati morajo tista podjetja, ki svoje izdelke v embalaži uvažajo iz tretjih držav, ne glede na to, ali je izdelek dan naprej v promet ali pa ostane v podjetju. K temu pa so zavezani tudi tisti, ki svoje izdelke pakirajo, ki kupujejo embalažo od tujega podjetja, so tuje podjetje, ki prodaja na slovenski trg ali pa so gre za proizvajalca embalaže v Sloveniji.

Ste podjetnik, ki deluje v Sloveniji in niste zavezanci za DDV. Začeli boste sodelovati s podjetjem v tujini – ne glede na to ali boste svoje storitve v tujino prodajali ali pa jih kupovali. V obeh primerih se morate registrirati kot atipični zavezanec za DDV.

Kakšno bo letošnje šolsko leto, nihče zares ne ve. Upamo, da bo kljub ukrepom, čimbolj normalno in otroško razigrano. V nadaljevanju pa objavljamo še koledar šolskih počitnic, ki zagotovo vpliva tudi na organizacijo poslovanja. 

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19  prinaša ukrepe za področje gospodarstva in turizma v višini 243,5 milijonov evrov.
Eden izmed pomembnejših elementov novega PKP9 je zagotovo Državna pomoč v obliki financiranja regresa za letni dopust v višini 1.024 evrov na zaposlenega.

Zagon gospodarstva po korona krizi je izrednega pomena, zato je vlada pripravila spremembe zakonov, s katerimi želi pospešiti razvoj gospodarstva. V nadaljevanju predstavljamo predlagane spremembe davčne zakonodaje, ki bodo stopile v veljavo z januarjem 2022.

Dne 8. aprila 2021 je bila sprejeta nova Uredba o embalaži in odpadni embalaži, ki vsem podjetjem v Sloveniji nalaga, da se morajo vključiti v shemo ravnanja z odpadki. Pomembna novost uredbe je ta, da vključuje vsa podjetja (tudi mala in samostojne podjetnike). Prejšnja je to obvezo nalagala le podjetjem, ki so presegala 15 ton letno.

Podjetja bodo po novem morala poročati o uporabljani embalaži in plačevati stroške ravnanja z odpadno embalažo.

1. julija stopi v veljavo zakon, ki v EU uvaja nova pravila glede obračunavanja DDV za spletne trgovce. O tem, kaj je poenostavljeno in na kaj je treba biti pozorni, smo se pogovarjali z davčno svetovalko Mojco Müller.

Večina nas z nestrpnostjo, pa tudi negotovostjo načrtuje poletne počitnice. Ne glede na to, pa morajo delodajalci do 1. julija zaposlenim izplačati regres. Kakšna je višina letošnjega regresa, ali pripada tudi zaposlenim, ki so (bili) na čakanju, v katerih primerih lahko podjetje regres izplača do 1. novembra, pa smo zapisali v blogu.

Ustanavljam podjetje, naj bom zavezanec za DDV ali ne? Odločitev glede vstopa v sistem je odvisna od vašega poslovanja, predvidenih prihodkov, nabav in ne nazadnje tudi od tega, kdo so vaši kupci.

Pri izračunu moramo paziti, v katero skupino upravičencev pomoči spadamo, v katerem obdobju (na podlagi katerega PKP) smo prejeli pomoč in kakšne so zahteve določenega PKP glede upada prihodkov.

Še vedno je pogosta praksa, da v davčno inšpekcijskih postopkih inšpektor ugotovi, da dokumentacija, na podlagi katere so evidentirani poslovni dogodki, ni skladna s SRS, zato jo opredeli kot neverodostojno knjigovodsko listino. V tem primeru tudi davčno ne prizna stroškov, kar vpliva na višino davčne osnove in posledično plačilo davka.

»Kdor dela tudi greši. In zato mora imeti tudi možnost popravka«, je bila jasna davčna svetovalka Petra Mlakar, na seminarju, ki ga je dne 26.1.2021  izvedla na temo davčnega obračuna za leto 2020.
Napake bodo, saj vsi PKP-ji prinašajo nejasnosti in novosti. In prav je, da obstaja tudi možnost popravka napačno oddanega obračuna davka. To lahko izvedete s pomočjo obrazca za samoprijavo.

PKP 7 med drugimi ukrepi prinaša tako imenovani krizni dodatek, ki je namenjen zaposlenim, ko so bili v decembru na delovnem mestu. Višina kriznega dodatka znaša 200 EUR oziroma sorazmerni del. Dodatek mora biti izplačan pri decembrski plači.

V letu 2021 bomo imeli 6 praznikov na delovni dan, od teh so štirje na petek ali ponedeljek, kar pomeni, da lahko načrtujemo podaljšane vikende. Če si vzamete še dan ali dva dopusta, se lahko odpravite tudi na potep, če bodo razmere dopuščale.

Novi Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) oziroma interventni zakon PKP5 prinaša novosti, ki so v nekaterih pogledih podobne kot v prejšnjih paketih, je pa tudi nekaj bistvenih razlik.

Izdani račun je ena najpomembnejših izvirnih knjigovodskih listin, ki izkazuje poslovne dogodke, in praviloma nastane na kraju in v času nastanka poslovnega dogodka. Kaj vse mora biti na računu, pa je odvisno od načina plačila. V praksi ločimo gotovinske in negotovinske, med njima pa je kar nekaj razlik. V tokratnem zapisu se posvečamo negotovinskim računom.