Januarja je začel veljati Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki dopolnjuje Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Zakon je že dolgo pričakovan, saj ga je Slovenija sprejela med zadnjimi v EU. Z njim so zdaj urejena tista področja, ki niso pokrita z uredbo GDPR.

Spremembe, ki so stopile v veljavo z 1.1.2023, so bile pričakovane. Zlorabe sistema so na eni strani privedle do fiktivnih samozaposlitev, ki postavljajo delavce v nepravičen položaj z vidika delovnopravne zaščite, na drugi strani pa omogočajo visoke zaslužke z minimalno obdavčitvijo.

Za lažje načrtovanje praznikov in počitnic, smo pripravili kratek pregled dela prostih dni v 2023. 
Kar 11 praznikov je med tednom. Štiri ponedeljke lahko izkoristimo za podaljšane vikende, štirje torki pa se tudi ponujajo idealno priložnost za podaljšanje oddiha.

S 1. januarjem se uvaja nov REK-O obrazec za poročanje davčnemu organu podatkov o izplačanih dohodkih, ki bo nadomestil poročanje na REK-1, REK-1a, REK-2, REK-1f in PNIPD obrazcih. Obračun davčnih odtegljajev od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov, ki se izplačujejo po predpisih obveznega socialnega zavarovanja (REK-1b obrazec) ostaja nespremenjen.

December je čas, ko se večina podjetnikov odloči, da dodatno nagradi svoje zaposlene. Poznamo kar nekaj izrazov, ki se uporabljajo v pogovornem jeziku, božičnica, trinajsta plača, letna nagrada, nagrada za poslovno uspešnost…

Za pravilno davčno obravnavo moramo najprej razumeti pojem delovne uspešnosti in poslovne uspešnosti.

S 1. januarjem Hrvaška vstopa v evroobmočje, kar pomeni, da se njihova denarna enota, kuna, poslavlja. Od januarja dalje bo na Hrvaškem možno plačevati z evri. V nadaljevanju povzemamo nekaj zanimivih dejstev.

Za normirane samostojne podjetnike, ki imajo do 35.000 evrov letnega dohodka oziroma fakturirajo povprečno 2.900 evrov mesečno, se ne bo spremenilo nič. Za del dohodka nad 35.000 evrov se bodo priznani normirani odhodki znižali s sedanjih 80 % na 40 %, kar preračunano pomeni, da se neto obdavčitev z dosedanjih 4 % povišuje na 12 %.

Zaradi splošne draginje, v katero drsimo, želi vlada s posameznimi ukrepi omogočiti boljši finančni položaj zaposlenih. Tako je s 1. septembrom zvišala neobdavčeno povračilo stroškov za prehrano s dosedanjih 6,12 na 7,96 EUR, s 1. julijem pa je že povišala najvišji neobdavčeni znesek povračila stroškov za prevoz na delo z 0,18 na 0,21 EUR.

Ministrstvo za delo je 28. julija 2022 dalo v javno obravnavo predlog novele Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-1). Evidenca o izrabi delovnega časa je ena izmed evidenc na področju dela in socialne varnosti, ki jo predpisuje obstoječi ZEPDSV. ​ Evidenca o izrabi delovnega časa je ena izmed evidenc na področju dela in socialne varnosti, ki jo predpisuje obstoječi ZEPDSV. ​ Ta z vidika izvajanja inšpekcijskega nadzora predstavlja osnovo za ugotavljanje izvajanja določb o delovnem času, odmorih in počitkih.​

​Inšpektorat za delo (IRSD) pa že več let ugotavlja številne kršitve ZEPDSV, v povezavi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov. Prav zaradi neustreznega vodenja evidenc in pomanjkljive normativne ureditve IRSD težko ugotovi nepravilnosti v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov.​

Poletje se približuje h koncu, šolske počitnice se iztekajo in priprave na novo šolsko leto so v polnem teku. Tudi če sami nimamo otrok, šolski koledar pomembno vpliva na poslovanje podjetij, letos pa bo še nekoliko drugačen.
Glavna sprememba so drugačni datumi zimskih počitnic. Ti so bili navadno konec februarja, leta 2023 pa se bodo začele nekoliko bolj zgodaj. Razlog za ta zamik je izvedba Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki bo potekalo v Planici, med 21. februarjem in 5. marcem 2023.

Ministrstvo za finance je v javno razpravo dalo paket sprememb davčne zakonodaje, v katerih predlaga spremembe štirih zakonov: Zakona o dohodnini, Zakona o trošarinah, Zakona o davčnem postopku in Zakona o finančni upravi. V tem blogu se posvečamo spremembam predloga Zakona o dohodnini, ki vplivajo praktično na vse prebivalce Slovenije.

Nadomestilo plače v primeru intervencije izplača delodajalec, vendar v breme občine. To pomeni, da delodajalec za čas opravičene odsotnosti zaradi intervencije, v kateri je udeležen prostovoljni gasilec, obračuna nadomestilo plače na redni mesečni plačilni listi, za ure, ko je bil prostovoljni gasilec odsoten zaradi intervencije, obračuna vse obvezne dajatve, izvede poročanje na REK obrazcu in neto znesek nadomestila plače tudi izplača delavcu.

Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo predvsem sorodniki. Traja lahko največ 40 ur mesečno.

Odsotnost zaposlenega z dela predstavlja za zaposlovalca težavo, saj mora odsotnega sodelavca nadomestiti. To je tudi razlog, da se vse več delodajalcev odloči za nadzor zaposlenega, kadar sumijo, da zaposleni ne upošteva navodil pristojnega zdravnika. Nekateri delodajalci celo ugotavljajo, da zaposleni v času svoje (bolniške) odsotnosti opravljajo pridobitno dejavnost ali pa odpotujejo iz kraja bivanja.

V Uradnem listu RS št. 104/21 in 114/2021 so bile objavljene spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Glavna sprememba je zapisana v 3. členu, ki določa pogoje in višino, do katere se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo.  

Ko je govora o skrajšanem delovnem času, zaposleni pričakujejo, da bodo imeli krajši delovni čas (na primer 32 ur tedensko), vendar tudi ohranili vse ostale pravice enake (plačo, pokojninsko zavarovanje, prispevke, dopust). Prav tega pa slovenska zakonodaja (še) ne omogoča.

V maju že marsikdo načrtuje, kako bo letos preživel počitnice. Verjamemo, da se nam obeta lepo in prijetno poletje. Prav dopustu in počitnikovanju je namenjen tudi regres. Pravica do regresa pripada vsem zaposlenim, saj je ta zapisana v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), v katerem je opredeljeno tudi trajanje dopusta.
Minimalni znesek regresa za leto 2022 je 1.074,43 EUR bruto in je nekoliko višji kot lani, ko je znašal 1.024,24 EUR.

Po podatkih Zavoda za zaposlovanje so v letu 2022 do konca marca izdali 6.645 delovnih dovoljenj za tujce (v celotnem letu 2021 pa 22.561). S koncem marca 2022 je imelo v Sloveniji kar 47.593 tujcev veljavno delovno dovoljenje. Kako zaposliti tujca?

Državni zbor RS je dne 11. 3. 2022 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 39/2022. Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (22. 3. 2022) in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022. Namen novega zakona je pomoč gospodarstvu z razbremenitvijo davčnih zavezancev.

Zaposlovanje upokojencev lahko predstavlja priložnost za podjetja, saj imajo ti veliko znanja in spretnosti, ki mogoče mladim manjkajo. Pomembni prednosti starejših generacij sta tudi zvestoba in pripadnost. Vlada za leto 2022 z Zakonom o interventnih ukrepih za podporo trgu dela povečuje število ur, ki jih lahko mesečno opravi upokojenec, ne da bi to vplivalo na njegove pravice do pokojnine.