PKP 7 med drugimi ukrepi prinaša tako imenovani krizni dodatek, ki je namenjen zaposlenim, ko so bili v decembru na delovnem mestu. Višina kriznega dodatka znaša 200 EUR oziroma sorazmerni del. Dodatek mora biti izplačan pri decembrski plači.

V letu 2021 bomo imeli 6 praznikov na delovni dan, od teh so štirje na petek ali ponedeljek, kar pomeni, da lahko načrtujemo podaljšane vikende. Če si vzamete še dan ali dva dopusta, se lahko odpravite tudi na potep, če bodo razmere dopuščale.

Novi Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) oziroma interventni zakon PKP5 prinaša novosti, ki so v nekaterih pogledih podobne kot v prejšnjih paketih, je pa tudi nekaj bistvenih razlik.

Novi Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) oziroma interventni zakon PKP5 prinaša novosti, ki so v nekaterih pogledih podobne kot v prejšnjih paketih, je pa tudi nekaj bistvenih razlik.

Če poslujete z gotovino in ste namensko digitalno potrdilo za davčno blagajno prejeli že leta 2015, ga boste morali v kratkem nujno obnoviti. S pretečenim davčnim potrdilom izdajanje davčno potrjenih računov ne bo več mogoče. Obnovitev digitalnega potrdila poteka na enak način, kot če zaprosite za novo. 

Če imate svoje podjetje in ste se znašli v situaciji, da ne morete plačati davkov v enkratnem znesku, lahko prosite za obročno odplačilo. Za obročno odplačevanje lahko zaprosite v eni izmed naslednjih situacij.

Letošnja jesen bo zagotovo drugačna, kot smo jih vajeni. Čeprav eno dejstvo ostaja enako – prebiti se bomo morali skozi vsa virusna in bakterijska obolenja, ki so tukaj vsako jesen. Vendar je letos z nami tudi Covid-19, zaradi katerega bodo uvedeni drugačni ukrepi.

Letošnje leto bo verjetno še nekoliko drugačno, kot je bilo preteklo. Ukrepi, povezni z virusom Covid-19, bodo spremenili način dela v šolah. Je pa začetek letošnjega šolskega leta postregel z lepo novostjo za vse, ki bodo svoje otroke pospremili v prvi razred.

Boniteta je ugodnost, ki jo delodajalec lahko omogoči zaposlenemu. Navadno so bonitete v obliki storitev ali ugodnosti, kot je uporaba službenega avtomobila v zasebne namene, nastanitev, izobraževanje, zavarovanje in uporaba mobilnih telefonov. Zanje je potrebno obračunati dohodnino in prispevke za socialno varnost.

Epidemija je zarezala v trg delovne sile, kjer so na eni strani presežki delavcev, v drugih panogah pa je pomanjkanje zaposlenih, ki bi pokrili določena sezonska dela. Mnogi posamezniki so tudi zaprli svoj s.p. in v prihodnosti še nimajo dovolj zagotovljenega posla, da bi v kratkem razmišljali o odpiranju le-tega.

Skoraj vsak podjetnik se v nekem trenutku znajde v situaciji, ko začne zaradi povečanega obsega dela razmišljati o novem delavcu. Ena izmed dilem je tudi vprašanje plačila za opravljeno delo. Pripravili smo primerjavo izplačil po pogodbi o zaposlitvi, avtorski ter podjemni pogodbi. V vseh treh primerih dobi delavec na račun 1.000 EUR. Koliko pa to stane delodajalca?  

Zaposlovanje na črno ogroža vse nas. Zaposleni ostajajo brez socialne varnosti, negativno vpliva na pokojninsko in zdravstveno blagajno, prispeva k utaji davkov in prispevkov in omogoča neupravičen dostop do transferjev, za katerega drugi prispevajo sredstva.

Danes poznamo na trgu več oblik dela, ki so različne glede na vrsto opravljenih del in status prejemnika dohodka. V tem članku se bomo posvetili dvema; zaposlovanju preko študentske napotnice in začasnem ali občasnem delu upokojencev.

Dopust je pravica, ki priprava vsem zaposlenim. Tistim, ki so do 31. 3. prejeli odločbo o dopustu, pripada tudi regres. Pravica do letnega dopusta je zapisana v Zakonu o delavnih razmerjih (ZDR-1), v katerem je opredeljeno tudi trajanje dopusta. Pri določanju dopusta je treba upoštevati še morebitne kolektivne pogodbe in interne akte. 

Dopust je pravica, ki priprava vsem zaposlenim. Tistim, ki so do 31. 3. prejeli odločbo o dopustu, pripada tudi regres. Pravica do letnega dopusta je zapisana v Zakonu o delavnih razmerjih (ZDR-1), v katerem je opredeljeno tudi trajanje dopusta. Pri določanju dopusta je treba upoštevati še morebitne kolektivne pogodbe in interne akte. 

Vsako podjetje, ki posluje račune izdaja in jih tudi prejema. Računalniki so omogočili, da računov ne pišemo več ročno in s tem prihranimo veliko časa. Zakaj jih še vedno pošiljamo po klasični pošti?Veliko podjetij se je šele zdaj začelo zavedati in s pridom izkoriščati prednosti digitalizacije. Kot poročajo večja telekomunikacijska podjetja v Sloveniji, se je prenos podatkov povečal kar za 40 %.Kdo je v vašem podjetju sprožil digitalizacijo? Direktor? Vodja finančne službe? Ali kar Covid-19?

akon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) bo začel veljati dan po objavi v Uradnem listu. Predvideva se, da bo to konec tega tedna.Na FURS-u so pripravili 74 vprašanj in odgovorov, ki podjetnike in podjetja v teh dneh najbolj težijo.

V trenutnih razmerah ste računovodje in direktorji postavljeni v situacijo, ko morate narediti skoraj nemogoče in popolnoma reorganizirati delo. V teh dneh Vlada RS pripravlja interventne zakone, s katerimi bo lajšala gospodarske posledice širitve virusa Covid-19.Delo od doma pa naša Zakonodaja že ureja in predvideva, da lahko delodajalec v izrednih okoliščinah enostransko odredi delo od doma. To lahko stori v primeru, če je opravljanje dela na domu varno za delavca. Pri tem pa mu izplačati nadomestilo, če ta uporablja lastna delovna sredstva.

V letu 2020 bomo imeli 7 praznikov na delovni dan, kar 5 manj kot leta 2019.  

Podjetja se vse pogosteje odločajo, da svoje zaposlene ob koncu leta nagradijo in jih tako tudi dodatno motivirajo. V pogovornem jeziku te nagrade ob koncu leta imenujemo tudi božičnica, trinajsta plača ali nagrada za poslovno uspešnost, vendar jih zakon tako ne opredeljuje. Pri vseh treh oblikah izplačila gre za izplačilo delovne uspešnosti.