Zaposleni v Sloveniji imajo po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravico do letnega dopusta in s tem povezano pravico do regresa. Regres je izplačilo, ki delavcu omogoča kritje stroškov, povezanih z izrabo letnega dopusta, in mora biti izplačan v skladu z zakonsko določenimi roki. Ker so pravila glede izplačila, višine in obdavčitve regresa natančno določena, je pomembno, da tako delodajalci kot zaposleni razumejo svoje pravice in obveznosti.
V tem članku bomo podrobneje predstavili rok za izplačilo regresa, njegovo minimalno in maksimalno višino, pravila o upravičenosti do regresa ter način izračuna sorazmernega dela regresa v primeru krajšega trajanja zaposlitve. Prav tako bomo obravnavali davčne obveznosti v primeru izplačila regresa, ki presega neobdavčen znesek.
Delodajalci so dolžni izplačati regres za letni dopust najkasneje do 1. julija tekočega leta. V primeru, da se podjetje sooča s finančnimi težavami, lahko kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določi kasnejši rok izplačila, vendar ne pozneje kot do 1. novembra istega leta.
Pravica do regresa in njegova višina
Najnižji znesek regresa ustreza minimalni plači, ki se vsako leto prilagaja glede na inflacijo in življenjske stroške. V letu 2025 znaša minimalna plača 1.277,72 EUR bruto. Višina najvišjega neobdavčenega regresa je določena glede na povprečno plačo za predpretekli mesec v Sloveniji, ki se mesečno spreminja. Pred izplačilom je treba preveriti aktualne podatke, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije.
Vsak zaposleni, ki ima pravico do letnega dopusta, ima hkrati tudi pravico do regresa. To določa 131. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Regres pripada ne glede na to, ali zaposleni v tekočem letu v celoti izkoristi dopust ali ne.
Če ima delavec sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas, mu pripada sorazmerni del regresa, razen če gre za posebne primere, kot so zaposlitve na podlagi zakonodaje o pokojninskem, invalidskem ali zdravstvenem zavarovanju ali starševskem dopustu. V teh primerih je delavec upravičen do celotnega regresa.
Zaposleni, ki sklene delovno razmerje sredi leta, pridobi pravico do sorazmernega dela regresa, skladno s številom mesecev zaposlitve.
Izračun sorazmernega dela regresa
Obstajajo različna mnenja o tem, kako izračunati sorazmerni del regresa. 1. točka 161. člena ZDR-1 določa sorazmerni del regresa glede na mesece zaposlitve. V zvezi s tem je bilo do danes tudi kar nekaj sodne prakse, ki govori o tem, da se sorazmerni del dopusta in regresa izračuna glede na polne mesece zaposlitve, kot to določa zakon.
Zagotovo pa je način izračunavanja regresa, ki je bil v letu 2019 usklajen z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bistveno pravičnejši in za delavca ugodnejši. Ta namreč spreminja izračun sorazmernega dela regresa v zadnjem (nepolnem) mesecu zaposlitve.
V zvezi s tem je za vladne in nevladne proračunske uporabnike na predlog Računskega sodišča, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podalo naslednje pojasnilo:
Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je v skladu z drugim odstavkom 161. člena ZDR-1 vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu (lahko pa se delavec in delodajalec dogovorita o drugačni izrabi letnega dopusta). Pri določitvi sorazmernega dela letnega dopusta, ki ga mora zagotavljati posamezni delodajalec, je treba upoštevati kriterije in merila za določitev trajanja letnega dopusta, kot veljajo pri posameznem delodajalcu.
Tako v primeru, ko se delavec zaposli pri drugem delodajalcu, kot v primeru, da po prenehanju delovnega razmerja ne bo sklenil nove pogodbe o zaposlitvi, se lahko izpostavi še vprašanje glede (sorazmernega dela) letnega dopusta za zadnji mesec, ko delavec ne bo zaposlen celotni mesec oziroma mesec, v katerem delavec menja zaposlitev, in sicer ali je kot najmanjšo enoto treba upoštevati celotni mesec zaposlitve ali lahko pravilo sorazmernosti uporabimo za izračun sorazmernega dela dopusta za mesec, v katerem delavec ne bo zaposlen celotni mesec.
Ob dejstvu, da spremenjena zakonska ureditev v zvezi z letnim dopustom sledi t.i. pravilu sorazmernosti pri izračunu deleža letnega dopusta, bi bilo primerno, da se to pravilo v praksi uveljavi v celoti, kar pomeni, da se izračuna tudi sorazmerni del letnega dopusta za mesec, v katerem delavec ne bo zaposlen v celoti oziroma bo menjal zaposlitev. V primeru menjave zaposlitve (oziroma delodajalca) med mesecem je treba izhajati iz osnovnega pravila, da je vsak delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu. Ob tem pa velja dodati, da se v skladu s tretjim odstavkom 161. člena ZDR-1 pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta."
Sorazmernost za zadnji (nepolni) mesec pomeni, da ima delavec pravico še za vsak preostali dan do 1/28 ali 1/30 ali 1/31 (odvisno od števila dni v zadnjem mesecu) od 1/12 (ki bi sicer pripadala za polni mesec).
Pripravili smo oba izračuna.
Primer #1a: na podlagi pojasnila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Podatki o zaposlitvi
- Datum zaposlitve: 10. februar 2025
- Datum prenehanja zaposlitve: 20. avgust 2025
- Celotni letni dopust (če bi bil zaposlen celo leto): 25 dni
- Celotni regres za letni dopust: 2.000 €
Izračun sorazmernega letnega dopusta
Delavec je zaposlen od 10. februarja do 20. avgusta, kar pomeni, da ima 6 polnih mesecev zaposlitve na dan 10. avgusta.
6/12 x 25 = 12,5 (za polne mesece zaposlitve)
25 : 12 : 31 x 10 = 0,67 (za preostalih 10 dni od 10. do 20. avgusta)
12,5 + 0,67 = 13,17 ⇒ 13 dni dopusta.
Delavcu pripada 13 dni letnega dopusta.
Izračun sorazmernega regresa
Regres se izračunava enako kot dopust – glede na polne mesece zaposlitve.
Delavec je bil zaposlen 6 polnih mesecev.
6/12 x 2.000 = 1.000 €
10/12/31 x 2.000 = 53,76 €
Delavcu pripada 1.053,76 € regresa.
Primer #1b: v skladu s 1. točko 161. člena ZDR-1
Podatki o zaposlitvi
- Datum zaposlitve: 10. februar 2025
- Datum prenehanja zaposlitve: 20. avgust 2025
- Celotni letni dopust: 25 dni
- Celotni regres za letni dopust: 2.000 €
Izračun sorazmernega letnega dopusta
Delavec je zaposlen od 10. februarja do 20. avgusta, kar pomeni, da ima 6 polnih mesecev zaposlitve na dan 10. avgusta.
6/12 x 25 = 12,5 ⇒ 13 dni dopusta (zaokroženo navzgor)
Delavcu pripada 13 dni letnega dopusta.
Izračun sorazmernega regresa
Regres se izračunava enako kot dopust – glede na polne mesece zaposlitve.
Delavec je bil zaposlen 6 polnih mesecev.
6/12 x 2.000 = 1.000 €
Delavcu pripada 1.000 € regresa.
Neizplačilo regresa je resna kršitev
Regres za letni dopust je ena izmed temeljnih pravic zaposlenih v Sloveniji in pomemben del delovnega razmerja. Služil naj bi svojemu osnovnemu namenu – omogočiti delavcem finančno podporo pri koriščenju letnega dopusta. Delodajalci morajo zagotoviti pravočasno in pravilno izplačilo regresa, pri čemer morajo upoštevati zakonodajne določbe ter morebitne kolektivne pogodbe.
Pomembno je tudi razumeti, da višina regresa ni fiksna in da obstajajo tako minimalni kot maksimalni zneski, ki vplivajo na obdavčitev. Pravila glede sorazmernega izračuna regresa in dopusta so ključnega pomena za pravično obravnavo delavcev z različnimi oblikami zaposlitev.
Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja resno kršitev delovnopravne zakonodaje v Sloveniji. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) so za delodajalce, ki ne izplačajo regresa, predvidene naslednje kazenske določbe:
Denarne kazni za delodajalce:
- Za delodajalce z več kot 10 zaposlenimi: globa od 3.000 € do 20.000 €
- Za delodajalce z 10 ali manj zaposlenimi: globa od 1.500 € do 8.000 €
- Za odgovorne osebe delodajalca: globa od 450 € do 2.000 €
Poleg denarnih kazni lahko neizplačilo regresa povzroči tudi druge sankcije, kot so omejitve pri sodelovanju v postopkih javnega naročanja ali omejitve pri ustanavljanju novih družb.
Delavcem, ki niso prejeli regresa, se svetuje, da najprej pisno opozorijo delodajalca na neizplačilo. Če to ne prinese rezultatov, lahko vložijo prijavo pri Inšpektoratu RS za delo ali sprožijo postopek na pristojnem delovnem sodišču za izterjavo neizplačanega regresa.
Pomembno je, da delavci ukrepajo pravočasno, saj lahko neizplačan regres terjajo do pet let nazaj.
Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja prekršek, za katerega so predvidene visoke denarne kazni in druge sankcije za delodajalca. Delavcem se svetuje, da v primeru neizplačila regresa pravočasno ukrepajo in uporabijo razpoložljive pravne poti za zaščito svojih pravic.
Pripravila: Mojca Vincek, Kleos, računovodske storitve d. o. o.