Poplave 2023 – ukrepi za pomoč pri odpravi posledic

Ukrepi ZOPNN-F

Začasni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče

• Če zaposleni delavec ne more delati zaradi posledic poplav, ki so se zgodile avgusta 2023, ima pravico do denarnega nadomestila. Delodajalec pa bo dobil povrnjena sredstva.
• Delavcu, ki ne more opravljati svojega dela zaradi naravne nesreče, pripada plačilo za celotno obdobje, ko ne dela, in sicer v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, ki pa ne sme biti nižje od minimalne plače (to je 1.203,36 EUR bruto I).
• Pravica do povračila nadomestila plač zaradi poplav velja za vse delodajalce v Sloveniji, razen za nekatere, kot so državni organi ali finančne in zavarovalniške organizacije s posebnimi pogoji.

Delodajalec lahko zahteva povračilo nadomestila plač za zaposlene, ki niso zmožni priti na delo. Za to mora v roku vložiti vlogo pri Zavodu za zaposlovanje, pri tem mora oddati delavčevo izjavo z razlogi za odsotnost. Zavod bo o zahtevku delodajalca odločil v 15 dneh, pritožba je možna na Ministrstvu za delo.

Delodajalec, ki je dal vlogo za povračilo nadomestila plače, mora zaposlenim ves čas zagotavljati in izplačevati plače, skupaj s prispevki. Poleg tega delavcev, ki so opravičeno odsotni zaradi višje sile, ne sme odpustiti iz poslovnega razloga.

Ukrep velja od avgusta 2023 do konca decembra 2023.

 

Začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Delno povračilo nadomestila plače je začasna pomoč za delodajalce v Sloveniji, ko delodajalec, zaradi poplav, ne more zagotoviti dela zaposlenim.

Delodajalec lahko delavce pošlje na začasno čakanje na delo doma, ki lahko traja od avgusta 2023 do oktobra 2023, vendar ga vlada lahko podaljša do decembra 2023.

Do pomoči je upravičen delodajalec v Sloveniji, ki je bil registriran 2. avgusta 2023 ali prej in če njegovi delavci ne morejo delati zaradi poplav, ki so prizadele podjetje.

Obveznosti delodajalca:

• Delavec je v času čakanja na delo upravičen do 80 % nadomestila plače (osnova iz 137/7 ZDR-1) in ne sme biti nižje od minimalne plače (trenutno 1.203,36 eur bruto I)
• Država bo delodajalcu povrnila 80 % delavčevega nadomestila plače, vendar ne več kot znesek povprečne plače iz maja 2023 (to je 2.208,15 EUR bruto I).
• V 80 % odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
• Delodajalec delavcev, ki so na začasnem čakanju, ne sme odpustiti iz poslovnega razloga, razen v nekaterih primerih kolektivnega odpusta.
• Delodajalec lahko od delavca zahteva, da se vrne na delo do 7 delovnih dni v tekočem mesecu.

Delodajalec lahko delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem sporočilu določi obdobje, ko bo delavec začasno čakal na delo, prav tako pa tudi, kako bo delavec obveščen o morebitni predčasni vrnitvi na delo. Delodajalec mora v sporočilu navesti tudi znesek nadomestila plače.

Delodajalec mora oddati vlogo na Zavod za zaposlovanje v 15 dneh od napotitve delavcev na začasno čakanje oziroma, če je delodajalec že pred veljavnostjo zakona napotil delavce na začasno čakanje, lahko vlogo vloži v 15 dneh od uveljavitve zakona.

Vlogi delodajalec priloži: 
− izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da v obdobju, za katero uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, zaradi posledic poplav ne more zagotavljati dela delavcem,
− dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo, 
− izjavo, da je zaposlenim do dneva vložitve vloge izplačal plačo in vsa nadomestila plače.

Začasni ukrep na področju plačane odsotnosti delavca

Prostovoljec, ki prostovoljno pomaga v prostovoljskih organizacijah, ima pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni. Da dokažejo, da so res pomagali, morajo imeti potrdilo od prostovoljske organizacije, kjer so prostovoljno delali. Denar, ki ga organizacija izplača prostovoljcem, vrne država.

Dela prost dan

Kot dela prosti dan v Republiki Sloveniji je bil določen 14. avgust.

Začasni ukrep na področju kreditnih obveznosti iz kreditnih javnih skladov (odlog plačila obveznosti)

Javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: javni sklad), lahko organizacijam, ki so vzele posojila in jih morajo vrniti, dovoli, da preložijo plačilo obveznosti za največ 12 mesecev. To velja le, če obveznosti še niso bile plačane v trenutku, ko je začel veljati nov zakon.

Organizacije, ki ne zmorejo več odplačevati kredita skladno s pogodbo, lahko na sklad najkasneje do 31. decembra 2023 oddajo prošnjo. V njej pojasnijo, da zaradi poplav v letu 2023 začasno ne morejo poplačati svojega dolga po kreditni pogodbi.

Javni sklad in kreditojemalec se z aneksom k pogodbi dogovorita, da se plačilo dolga iz kredita začasno preloži, vendar ne več kot za 12 mesecev. Javni sklad lahko to naredi ne glede na pravila javnega razpisa ali poziva, prek katerega je bil kredit odobren. Med odlogom plačila se prekine rok za izpolnitev vseh obveznosti iz kreditne pogodbe do konca obdobja odloga. Skupaj s tem se podaljša tudi končni datum za vračilo kredita ter rok plačila za zavarovanje kredita. To pa ne vpliva na izračun višine naslednjega obroka, ki ga je treba plačati, ko se odlog zaključi. Po izteku obdobja odloga se plačila nadaljujejo v skladu s pravili aneksa h kreditni pogodbi in amortizacijskim načrtom, ki je priloga temu aneksu h kreditni pogodbi.

Finančni inženiring za odpravo posledic naravnih nesreč

Finančni inženiring po ZOPNN-F ima lahko obliko kreditov ali garancij, ki so namenjeni odpravi posledic naravne nesreče.

Višina kredita ali garancije ne sme biti višja od škode, potrjene s strani pooblaščenega cenilca, in se lahko dodeli le za tisti del škode, ki ni predmet nadomestila škode po drugih ukrepih. 

Upravičenci so gospodarske družbe, podjetniki, posamezniki, zavodi in zadruge s sedežem v Republiki Sloveniji in nosilci kmetijskih gospodarstev, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in koncesionarji v skladu z zakonom, ki ureja sladkovodno ribištvo, ki pred naravno nesrečo niso bili v težavah po pravilih o državnih pomočeh in izkazujejo finančno sposobnost vračila posojil.

Za pridobitev kredita ali garancije morajo prejemniki pomoči predložiti dokazila o višini škode, ki je posledica naravne nesreče. Za dokazilo iz prejšnjega stavka zadošča zapisnik o oceni škode, potrjen s strani pooblaščenega cenilca, oziroma druga dokazila, ki jih v pogodbi o izvajanju ukrepa finančnega inženiringa dogovorita Republika Slovenija in izvajalec ukrepa. 

Pri odločanju o višini kredita ali garancije za odpravo posledic naravnih nesreč je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po ZOPNN-F, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, ter sredstev, dodeljenih iz državnega proračuna in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode. 

Začasni ukrepi na področju enkratne solidarnostne pomoči

Če bo delodajalec v letu 2023 izplačal enkratno denarno solidarnostno pomoč zaposlenim zaradi hujše škode, ki jim je nastala zaradi poplav v avgustu 2023, se ta pomoč ne bo vštevala v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, vendar pod pogojem, da ta znesek ne presega 10.000 EUR.

Za hujšo škodo se šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.

Dodatna olajšava za leto 2023

Podjetja, ki plačujejo davke od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) ali dohodnine (ZDoh-2), in imajo prihodke iz dejavnosti, ki se upoštevajo pri izračunu letne davčne osnove, imajo možnost zmanjšati davčno osnovo za plačila v denarju, ki so namenjena za odpravo posledic poplav avgusta 2023.

Ta plačila morajo biti izvedena na poseben račun Republike Slovenije, ki je namenjen temu namenu. Zmanjšanje davčne osnove velja za celoten znesek plačil, vendar ne sme presegati davčne osnove za določeno davčno obdobje.

Znesek plačil, ki se upoštevajo za to zmanjšanje davčne osnove, vključuje vsa plačila do konca decembra 2023 na poseben račun Republike Slovenije.

Pomoč za samozaposlene

Pomoč za samozaposlene je namenjena osebam (samozaposlenim, družbenikom in kmetom), ki so dejavnost opravljale od 1. julija 2023 do uveljavitve zakona ter so zaradi posledic avgustovskih poplav 2023 omejile ali močno zmanjšale svojo dejavnost tudi po poplavah.

Samozaposlenim bo vloga za pomoč na voljo predvidoma 25. septembra prek eDavkov, rok za oddajo je do 30. septembra, prvo izplačilo pa bo 10. oktobra. Ko bo vloga na voljo, bo Furs zavezance obvestil.

Pomoč bo izplačana za avgust, september, oktober, november in december 2023 ter bo znašala:

• 1.200 EUR na mesec za samozaposlene,
• 760 EUR na mesec za samozaposlene v kulturi, ki so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi in imajo plačane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna,
• 1.020 EUR na mesec za kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalca.

Pomoč je namenjena tistim samozaposlenim, katerih prihodki v letu 2023 bodo zaradi avgustovskih poplav v primerjavi z letom 2022 padli za najmanj 50 odstotkov. Če se izkaže, da pogoj padca prihodkov ni bil izpolnjen na podlagi dejanskih podatkov za leto 2023, bo prejeto pomoč treba vrniti.

Kot pogoj velja tudi, da upravičena oseba na dan oddaje vloge nima neporavnanih obveznosti za davke in druge denarne nedavčne obveznosti v višini 50 EUR ali več, ki jih pobira davčni organ in mora imeti predložene vse davčne obračune.

 

Drugi ukrepi

Postavitev začasnega objekta

Za obvladovanje naravnih in drugih nesreč ter višje sile je mogoče postaviti začasne nujne objekte. V skladu z Gradbenim zakonom je mogoče za obvladovanje nesreč postaviti začasni nujni objekt za največ tri leta.

Če je treba, se začasni nujni objekt postavi na podlagi odločitve vlade (za državne naloge) ali občinskega sveta (za občinske naloge), pri čemer se določi čas postavitve.

Gradbena dovoljenja in postavitev:

• Za postavitev začasnega nujnega objekta ni treba upoštevati prostorskih izvedbenih aktov.
• V obdobju treh let je treba najti trajno rešitev, kot je obnova ali novogradnja.

Rekonstrukcija poškodovanega objekta:

• Nujna rekonstrukcija zaradi naravnih ali drugih nesreč zahteva prijavo začetka gradnje na pristojno upravno enoto.
• Dela začnejo najpozneje v treh mesecih po nesreči.
• Za rekonstrukcijo obstoječega objekta, kjer se ne spreminjajo lega, velikost, namembnost ali zunanjost, ni potrebno gradbeno dovoljenje.

Kljub temu je treba pripraviti projekt za izvedbo in druge elemente prijave začetka gradnje, kar ureja Upravna enota.

Za izvajanje nadzora mora biti imenovan tudi nadzornik in opraviti zakoličbo objekta.

Oprostitev plačila upravnih taks

Vlada je sprejela odločitev o tem, da bo ljudem oprostila plačilo upravnih taks v primeru, ko morajo zamenjati ali nadomestiti dokumente, ki so nedavno uničeni ali poškodovani zaradi poplav.

Ta odločitev pomeni, da bodo ljudje, ki so plačali upravne takse za nove dokumente v času od začetka poplav do zdaj, dobili te takse povrnjene. Vlada je razširila seznam dokumentov, za katere velja oprostitev plačila teh taks. Poleg osebnih izkaznic, potnih listov, vozniških in prometnih dovoljenj ter tujih listov se zdaj ta seznam razširja še na nekaj drugih dokumentov, kot so dovoljenja za prebivanje, potrdila za voditelje čolnov in podobno.

Prav tako so ljudje, ki so imeli orožno listino, a je bilo orožje zaradi poplav uničeno ali poškodovano, oproščeni plačila pravnih taks za odjavo orožja iz listine.

Ta odločitev prav tako pokriva številne druge situacije, kot so popravila cestnih priključkov, prekopavanja, postavljanje vodovodnih napeljav in drugih naprav ter gradnjo ali obnovo objektov, ki so bili poškodovani v poplavah.

Ugodnosti, ki jih ponuja FURS

Vlada je v soboto sprejela odlok, ki za en mesec uvede začasne ukrepe v upravnih zadevah za obvladovanje posledic poplav. S tem se omogoča spremembe v postopkih, kot so vlaganje vlog preko elektronske poti brez potrebe po kvalificiranem elektronskem podpisu, podaljšanje procesnih rokov za sedem dni, ter podaljšanje rokov za izpolnjevanje obveznosti in izdajo odločb.

Poleg teh ukrepov FURS tudi spodbuja zavezance, da izkoristijo že obstoječe zakonske možnosti v trenutnih razmerah. Zavezanci lahko na primer vložijo predlog za predložitev obračunov in napovedi po izteku zakonskega roka iz opravičljivih razlogov.

Zakon o davčnem postopku omogoča tudi medletno spremembo višine predhodne akontacije davka za dohodek iz dejavnosti in davka od dohodkov pravnih oseb, če se davčna osnova med letom razlikuje od prejšnjega leta.

Fizične osebe imajo možnost za odpis, delni odpis, odlog plačila davka, ali plačilo v obrokih v izjemnih primerih, kot so poplave.

Poslovni subjekti lahko zaprosijo za plačilo davka v obrokih ali odlog plačila iz razlogov grožnje gospodarske škode.

Kmetje imajo možnost zmanjšanja ali odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, odvisno od stopnje prizadetosti zaradi naravne nesreče.

FURS je tudi prilagodil svoje postopke in s tem zagotavlja nemoteno izvajanje storitev zavezancem, pri čemer so zamaknjeni nekateri roki za izdajo opominov, sklepov o izvršbi in druge postopke.

 

Pri pripravi članka nam je pomagala Nina Scortegagna Kavčnik, specialistka za delovno pravo.

 

Vir slike: Freepik.com