Zdi se, da smo šele včeraj dobro zakorakali v novo leto, pa je že skoraj konec marca in nekateri so z mislimi že pri poletnem dopustovanju. Naj vas spomnimo, da so vmes še velikonočni in prvomajski prazniki, ki so odlični za koriščenje starega dopusta, če ga je kaj ostalo iz preteklega leta.
Vsem zaposlenim, ne glede na obliko zaposlitve (določen ali nedoločen čas), pripada dopust. Pravica do letnega dopusta je zapisana v Zakonu o delavnih razmerjih (ZDR-1). Tu je opredeljeno tudi trajanje dopusta, vendar je pri tem treba upoštevati še morebitne kolektivne pogodbe in interne akte.
Delavcu, ki je zaposlen celotno koledarsko leto pripada celotni letni dopust. V primeru, da delavec ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu. Pripada mu 1/12 dopusta za vsak mesec zaposlitve, torej če je zaposlen 5 mesecev mu pripada 5/12 dopusta.
Delodajalci morajo delavcem najkasneje do 31. marca koledarskega leta pisno izročiti odmero letnega dopusta, ki je tudi osnova za izplačilo regresa. Pravica do regresa je vezana na pravico do dopusta, ne pa na dejansko izrabo dopusta.
Koliko dopusta pripada zaposlenemu?
Po zakonu ima vsak delavec pravico do minimalnega letnega dopusta, ki ne sme biti krajši od 4 tednov, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. To je zakonski minimum, ki pa ni osnova. Štirje tedni dopusta v delovnih dnevih so lahko drugačni, saj so odvisni od delovnega časa. Na primer delavec, ki dela 5 dni v tednu, 8 ur na dan, ima pravico do najmanj 20 delovnih dni dopusta. Za delavca, ki dela 6 dni v tednu, pa minimalni štiritedenski letni dopust pomeni 24 delovnih dni. Če delavec dela 4 dni na teden, mu pripada minimalno 16 dni dopusta. Če imajo zaposleni neenakomerno razporejen delovni čas in različno število delovnih dni na teden, je treba upoštevati povprečje števila dni na teden, glede na celotno koledarsko leto.
V Zakonu o delavnih razmerjih so določeni tudi dodatni kriteriji, in sicer:
- Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
- Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
Daljše trajanje letnega dopusta je navadno določeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi ali v splošnem aktu, ki zavezuje delodajalca. Tu so običajno predvideni še dodatni kriteriji za odmero letnega dopusta, na primer zahtevnost delovnega mesta, delovna doba delavca, socialne in zdravstvene razmere itd. Kriterije opredeljujejo kolektivne pogodbe, zato je pred oddajo odmere letnega dopusta treba preveriti tudi pravo kolektivno pogodbo.
Delavcu pripada dopust v celoti, četudi je dalj časa na bolniškem ali porodniškem dopustu oziroma je bil odsoten zaradi nega in varstva otroka. Zakon mu tudi daje pravico izrabe neporabljenega dopusta do 31. decembra naslednjega leta.
Na kakšen način lahko delavec dopust porabi?
Zakon o delavnih razmerjih (ZDR-1) določa tudi pravila za koriščenja dopusta, in sicer:
- Dopust se lahko izrablja po delovnih dnevih in ne po urah.
- Delavec ga lahko porabi v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna.
- Delavec mora v koledarskem letu porabiti najmanj dva tedna dopusta.
Študijski dopust
Izobraževanje delavcev in pravica do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja je urejena v 170. in 171. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakon določa, da ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov delavec v naslednjih primerih:
- če se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu z določbami 170. člena ZDR-1, torej ga je napotil na izobraževanje delodajalec,
- če se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v lastnem interesu.
Neposredno na podlagi zakona ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpita, in sicer ob dnevih, ko prvič opravlja izpit. Ta pravica pripada delavcu ne glede na to, če se izobražuje v lastnem interesu, ali če se izobražuje v interesu delodajalca. Razlika je le v tem, da je ta odsotnost plačana, če se izobražuje delavec v interesu delodajalca. Če se izobražuje v lastnem interesu, pa je taka odsotnost z dela neplačana. Za pravilno razlago je treba upoštevati tudi kolektivne pogodbe.
Neplačan dopust
Neplačan dopust delodajalec dodeli na željo delavca. Pri tem ne gre za dopust, temveč za odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače. Če delodajalec delavcu odobri neplačan dopust (lahko ga tudi zavrne), delavec ostane vključen v obvezna socialna zavarovanja, saj mu mora delodajalec vseeno plačevati prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Delodajalec delavcu ne more odtrgati prispevkov od plače, ki jih je delavec dolžan plačevati, kljub svoji odsotnosti. V praksi jih navadno plača delodajalec, delavec pa mu jih povrne.
Kaj pa samozaposleni?
Samozaposleni lahko svoje delovne in proste dneve razporejajo glede na svoje potrebe in poslovanje.
Kaj storiti, če nam dopust ostane?
Če delavec v koledarskem letu ne porabi vsega dopusta, ga lahko, v dogovoru z delodajalcem, prenese v naslednje leto in ga koristi najkasneje do 30. junija. V primeru, ko je z delavcem pogodba sklenjena za določen čas, pa je treba način izrabe določiti v pogodbi o zaposlitvi.
Viri: