Novi zneski povračil prevoza

V zadnjem času je o skrajšanem delovnem času v medijih veliko govora. Nekatera podjetja so že prešla na krajši delovni čas, čeprav zakonodaja temu še ni popolnoma prilagojena.

Ko je govora o skrajšanem delovnem času, zaposleni pričakujejo, da bodo imeli krajši delovni čas (na primer 32 ur tedensko), vendar tudi ohranili vse ostale pravice enake (plačo, pokojninsko zavarovanje, prispevke, dopust). Prav tega pa slovenska zakonodaja (še) ne omogoča.

Krajši delovni čas in s tem tudi priznana pravica do popolnega izplačila prispevkov in pokojninske dobe je zakonsko predpisan le v primerih invalidnosti in starševstva, vendar o teh primerih v tem blogu ne govorimo.

V prispevku predstavljamo, kaj po trenutni zakonodaji pripada zaposlenim, ki želijo delati krajši delovni čas.

Kaj pomeni skrajšani delovni čas?

Delovni čas je zapisan v pogodbi o zaposlitvi, kolektivni pogodbi ali drugih aktih. Velja, da polni delovni čas traja 40 ur tedensko. Trendi pa nakazujejo, da 40-urni delavnik ne bo več samoumeven, saj se vse več zaposlenih in delodajalcev odloča za krajši delovni čas.

Zakonodaja predpisuje različne časovne variacije zaposlovanja, saj za sklenitev delovnega razmerja in vstop v pokojninsko in socialno zavarovanje ni določena spodnja meja delovnega časa. Delavec ima lahko tudi več delodajalcev, pri katerih lahko dela skrajšan delovni čas.

Kdaj delavcu pripadata malica in prevoz na delo?

Nadomestilo za prevoz pripada zaposlenemu glede na število dni, ko se pelje v službo. Torej, če se v službo pripelje 3-krat na teden, mu za te dni pripada prevoz, ki se ga obračuna po veljavnih tarifah.

Tudi nadomestilo za malico je vezno na prisotnost na delu, vendar pod pogojem, da je v službi več kot 4 ure. Delavec, ki dela manj kot 4 ure te pravice nima, razen če tako določa kolektivna pogodba.

Kako je z letnim dopustom in regresom?

Zaposleni, ki dela za krajši delovni čas, ima enako pravico do dopusta kot zaposleni z rednim delovnim časom, ki dela 5 dni na teden.

Do razlike lahko pride pri zaposlenih, ki delajo na primer 3 dni tedensko. Takrat se mu dopust sorazmerno zmanjša. Torej če ima delavec s polovičnim delovnim časom na primer delovno obveznost razporejeno samo na tri delovne dni v tednu, bo imel glede na razporeditev delovnih dni 12 dni minimalnega dopusta (4 x 3 dni), če pa bi imel polovični delovni čas razporejen na pet dni v tednu po 4 ure na dan, pa bi imel 20 dni (4 x 5 dni) minimalnega dopusta.

Pravica do regresa je vezana na letni dopust, tako da je višina regresa sorazmerna številu ur tedenskega delavnika.

Lahko pa delodajalec v okviru posamezne pogodbe o zaposlitvi ali z notranjim aktom ali kolektivno pogodbo določi več dni dopusta, kot predvideva zakonodaja.

 

 

Plača in dodatki za delo

Zaposlenim za skrajšani delovni čas pripada sorazmerni oziroma dogovorjeni del plače glede na opravljeno število ur.

Zaposlenemu pa pripada tudi pravica do dodatkov za delo, kot so dodatek za nočno delo, delo ob praznikih in vikendih in podobno.

 

Socialni prispevki in pokojninska doba

Zaposlenim so prispevki za socialno varnost kriti samo v sorazmernem delu glede na število tedenskih ur zavarovanja. Prav tako jim v istem deležu tečeta pokojninska in delovna doba. Torej, če zaposleni dela 20 ur na teden, mu bo priznano 6 mesecev pokojninske dobe.

Če bi zaposleni želi imeti prispevke krite v celoti, si lahko sami krijejo razliko do polnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

 

(Visited 10 times, 1 visits today)