Kako se pri protikoronskih ukrepih izračuna upad prihodkov? | Minimax – spletni računovodski in poslovni sistem

Kako se pri protikoronskih ukrepih izračuna upad prihodkov?

Glede na trenutne zakonske dikcije (saj pravilo predstavlja več PKP-jev) primerjamo celoletne prihodke 2020 glede na 2019, pri čemer je potrebno paziti na določene »specifike«.

Čakanje na delo, višja sila in izredna pomoč med 13. 3. 2020 in 31. 5. 2020 (PKP1 in PKP2)

Pri interventnih ukrepih (IU) čakanje na delo doma, višja sila in izredna pomoč mesečnega temeljnega dohodka, v obdobju od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020, se upad prihodkov računa na enega od naslednjih načinov:

(a) Če je delodajalec (ali samozaposleni) posloval celo leto 2020 in tudi celo leto 2019, potem primerjamo vse prihodke 2020 glede na 2019, in izračunamo padec le teh. Če je padec več kot 10 %, potem pomoč iz tega naslova prejemnik lahko zadrži.

(b) Če je delodajalec (ali samozaposleni) posloval le del leta 2019 ali le del leta 2020, je potrebno izračunati povprečni mesečni prihodek leta 2019 in povprečni mesečni prihodek leta 2020, ter primerjati ta dva, povprečna mesečna prihodka. Če je padec več kot 10 %, prejete pomoči ni potrebno vrniti.

(c) Če delodajalec (ali samozaposleni) ni posloval v letu 2019 in je torej začel poslovati šele leta 2020, se izračuna povprečni mesečni prihodek od začetka poslovanja do 13. 3. 2020 in nato povprečni mesečni prihodek od začetka poslovanja do konca leta 2020. Med seboj nato primerjamo ta dva izračunana povprečna mesečna prihodka. Če je padec več kot 10 %, prejemnik državno pomoč lahko zadrži.

Za izračun se torej primerja celo leto ali pa posebej zato izračunani povprečni mesečni prihodek – odvisno od tega, v katero od zgoraj navedenih treh skupin spada prejemnik pomoči.

Čakanje na delo v času 1. 6. – 30. 6. 2020 (PKP3) in 1. 7. – 30. 9. 2020 (PKP4)

PKP3 in PKP 4 določata enaka pravila izračunavanja upada prihodkov, kot je obrazloženo pri PKP1 in PKP2. Je pa PKP7 v tem delu prinesel dopolnitev, ki je določila, da se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019, ne glede na določbe ZIUOOPE (PKP3), ZIUPDV (PKP4) in ZZUOOP (PKP5), upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom.

Pravilnik o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov je bil objavljen v ULRS, št. 28/2021, dne 26. 2. 2021 in stopi v veljavo 15 dan po objavi v ULRS. Omenjeni pravilnik določa način izračuna povprečnih mesečnih prihodkov (formulo) za delodajalce, ki niso poslovali celo leto 2019 in celo leto 2020.

Pravilnik tako določa, da se za prejemnike IU čakanja na delo doma po PKP3 in PKP4, ki niso poslovali celo leto 2019 oziroma celo leto 2020, povprečni mesečni prihodki posameznega leta izračunajo na naslednji način:

  • za leto 2019: (prihodki v letu x 30,4) / število dni poslovanja v letu
  • za leto 2020: (prihodki v letu x 30,5) / število dni poslovanja v letu.
  • V tem primeru se tako ugotavlja 10 % upad prometa z upoštevanjem izračunanega povprečnega mesečnega prihodka 2020 in povprečnega mesečnega prihodka 2019.

Če gre za prejemnika pomoči, ki v letu 2019 sploh ni posloval in je uveljavljal IU čakanja na delo doma po PKP3 in PKP4, tudi tu je določena formula izračun povprečnih mesečnih prihodkov, in sicer:

  • povprečni mesečni prihodki v letu 2020 do 12.3.2020 se izračunajo: (prihodki v letu 2020 do 12. marca 2020 x 30,5) / število dni poslovanja v letu 2020 do 20. 3. 2020
  • povprečni mesečni prihodek za leto 2020: (prihodki v letu x 30,5) / število dni poslovanja v letu.
  • V tem primeru se tako ugotavlja 10 % upad prometa z upoštevanjem izračunanih zgornjih dveh povprečnih prihodkov.

Čakanje na delo in izredna pomoč mesečnega temeljnega dodatka med 1. 10. 2020 in 31. 12. 2020 (PKP5 in PKP6)

Če pa ste pomoč preko ukrepa čakanja na delo ali izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka prejeli v jesenskem oz. zimskem valu na podlagi PKP5 oziroma PKP6 velja:

  • Za skupini (a) in (b) iz poglavja o upravičencih po PKP1 in PKP2 zgoraj velja enako pravilo izračuna upada prihodkov tudi po PKP5 in PKP6.
  • Za skupino (c) iz istega poglavja, torej za upravičence, ki v letu 2019 sploh niso poslovali, pa PKP5 oziroma PKP6 določata, da se izračuna povprečni mesečni prihodek od začetka poslovanja do 31. 8. 2020 ter se ga primerja s povprečnim mesečnim prihodkom od začetka poslovanja do konca leta.
  • Seveda pa je v tem obdobju zahtevano višje znižanje prihodkov – tj. 20 % – torej za vse tri »skupine« upravičencev do pomoči.

Tudi tu velja opozorilo glede PKP7 in izračuna upada prihodkov. Pravilnik je tudi za izračun upada prihodkov po PKP5 (in sicer tudi za izredno pomoč mesečnega temeljnega dohodka) določil način izračuna povprečnega mesečnega dohodka za primere, ko upravičenec ni posloval celo leto 2019 oziroma celo leto 2020 oziroma, ko upravičenec v letu 2019 sploh ni posloval.

Glede na pravilnik, je izračun povprečnih mesečnih dohodkov leta 2019 / 2020 za upravičence, ki niso poslovali celo leto 2019 oziroma 2020, enak kot opisan pri PKP3/PKP4. Tu pa bo upad prihodkov moral torej znašati več kot 20 %.

Za upravičence, ki v letu 2019 niso poslovali in so uveljavljali pomoč čakanja na delo in izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka na podlagi PKP5, določil formulo izračuna povprečnega mesečnega prihodka, in sicer:

  • povprečni mesečni prihodki za leto 2020 do 31. 8. 2020 se izračunajo po naslednji formuli: (prihodki v letu 2020 do 31. 8. 2020 x 30,5) / število dni poslovanja v 2020 do 31. 8. 2020;
  • povprečni mesečni prihodki za leto 2020: (prihodki v letu x 30,5) / število dni poslovanja v letu.

Za izračunavanje povprečnih mesečnih prihodkov (po PKP3, PKP4 in PKP5) Pravilnik določa tudi kaj šteje za obdobje, in sicer:

Za obdobje poslovanja (število dni poslovanja) v posameznem letu se šteje obdobje, v katerem je prejemnik pomoči registriran za opravljanje dejavnosti. Pri prejemniku pomoči – družbeniku pa obdobje, v katerem je registriran pravni subjekt, katerega lastnik je. Ne glede na predhodno pravilo se v obdobje poslovanja pri prejemniku pomoči – fizični osebi ne šteje obdobje, v katerem njegovo podjetje ni poslovno aktivno zaradi odsotnosti prejemnika pomoči iz razlogov, na katere ni mogel vplivati (npr. bolezen). Vedno pa se šteje, da je podjetje poslovno aktivno, če:

  • je prejemnik pomoči – fizična oseba odsoten zaradi uveljavljanja pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (obdobje prejemanja materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila),
  • ima prejemnik pomoči – fizična oseba v obdobju svoje odsotnosti zaposlene ali
  • ostaja podjetje prejemnika pomoči – fizične osebe poslovno aktivno po drugih deležnikih.

Dodatno je Pravilnik določil tudi obdobje poslovanja za upravičence do državnih pomoči, ki so zavarovani za krajši zavarovalni čas. Pravilnik tako določa, da se obdobje poslovanja, v katerem prejemnik pomoči – fizična oseba ni posloval polni delovni čas, pri določanju obdobja poslovanja v posameznem letu za ugotovitev znižanja prihodkov upošteva sorazmerno skrajšano glede na skrajšani zavarovalni čas, razen če je bilo njegovo podjetje polno poslovno aktivno po zaposlenih ali drugih deležnikih. Šteje se, da prejemnik pomoči – fizična oseba ni poslovala polni delovni čas, če na podlagi zavarovalne podlage pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na podlagi katere je upravičen do pomoči, ni vključen v zavarovanje za polni zavarovalni čas.

Ves čas pa mora biti znižanje prihodkov posledica epidemije.

Pri izračunu moramo torej paziti

  • v katero skupino upravičencev pomoči spadamo (poslovali celi leti 2019 in 2020, poslovali del leta 2019 oziroma del leta 2020 ali v letu 2019 sploh nismo poslovali),
  • v katerem obdobju (na podlagi katerega PKP) smo prejeli pomoč in
  • kakšne so zahteve določenega PKP glede upada prihodkov.
  • Dodatno pa so za izračun upada v obdobju od 1. 6. 2020 do 31. 12. 2020 dalje pomembna tudi merila sorazmernosti, ki so določen s Pravilnikom o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov, ki bo stopil v veljavo 13. 3. 2021.

Irena Kamenščak,
delovno pravna svetovalka iz podjetja BDO

(Visited 2.978 times, 17 visits today)