Meni Zapri

Kaj lahko upravičimo kot stroške oziroma odhodke?

  • 16. jul. 2018

Pri poslovanju podjetja nastajajo različni stroški. Za njihovo pravilno evidentiranje je potrebno poznavanje strokovnih računovodskih predpisov in davčne zakonodaje. Vsi nastali odhodki niso vedno tudi davčno upravičeni in zato jih ne moremo upoštevati pri zniževanju davčne osnove. 

Slovenski računovodski standardi opredeljujejo evidentiranje naslednjih vrst stroškov: 

STROŠKI MATERIALA  so cenovno izraženi potroški neposrednega materiala in tistega dela materiala, na katerega se nanašajo posredni proizvajalni stroški ter posredni stroški nabavljanja, prodajanja in splošnih služb.

Mednje štejemo stroške materiala, pomožnega materiala, energije, nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrževanje osnovnih sredstev, odpis drobnega inventarja in embalaže, pisarniškega materiala in strokovne literature ter vsi drugi stroški materiala. 

STROŠKI STORITEV so stroški, ki se ne štejejo kot stroški materiala, amortizacije ali dela.

Mednje štejemo stroške storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev, transportnih in vzdrževalnih storitev, bančnih storitev, zavarovalne premije, intelektualnih storitev, sejmov in reklame, reprezentance, podjemnih in avtorskih pogodb in drugih storitev.

STROŠKI DELA so vse oblike zaslužkov, ki jih daje organizacija zaposlenim v zameno za njihovo službovanje in jih obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v dobičku pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida

Med stroške dela evidentiramo:

  • plače, ki pripadajo zaposlenim, v bruto znesku

  • nadomestila plač, ki skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi pripadajo zaposlenim za obdobje, ko ne delajo, v bruto znesku, ki bremeni organizacijo

  • dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlenim ter zanje plačani ali njim povrnjeni zneski, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem

  • odpravnine, ki pripadajo zaposlenim, ko nehajo delati v organizaciji; in drugi dohodki, ki pripadajo zaposlenim skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi v bruto znesku

  • dajatve, ki se dodatno obračunavajo od navedenih stroškov dela.

Stroški zmanjšujejo poslovni izid

Stroški in posledično odhodki zmanjšujejo poslovni izid podjetja, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki (stroški). Poslovni izid pa je tudi pomembna osnova za obdavčitev podjetja. Torej pravilno evidentiranje stroškov in posledično odhodkov v podjetju vpliva na določitev davčne osnove podjetja, ki služi za izračun davka od dohodkov pravnih oseb ali za izračun davka iz dejavnosti.  

Davčna zakonodaja določa, da se osnova za izračun davka podjetja ugotovi v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in davčno zakonodajo.

Stroški so lahko v celoti (davčno) priznani, v celoti (davčno) nepriznani ali le delno (davčno) priznani.

1.     Davčno priznani stroški:

Na splošno lahko rečemo, da so v celoti davčno priznani tisti odhodki (stroški), ki so potrebni za pridobitev prihodkov. Pred evidentiranjem je zato treba presoditi, ali je posamezen odhodek potreben za pridobitev prihodkov podjetja in je nastal kot pogoj oziroma posledica poslovanja podjetja v okviru registriranih dejavnosti.

2.     Davčno nepriznani stroški

Davčno nepriznani so tisti stroški podjetja, ki ne »povzročajo« obdavčljivih prihodkov in so glede poslovanja davčnega zavezanca nepotrebni, neupravičeni oziroma niso običajni za poslovanje. Te odhodke (stroške), ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, pa mora podjetje všteti (povečati) v davčno osnovo.

To so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

  • niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
  • gre stroške, ki nastanejo za zasebne potrebe,
  • niso skladni z običajno poslovno prakso - če niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi ter dejstvi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi drugih izrednih in nepogostih dogodkov.

Pri tem gre za naslednje odhodke:

  • dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička;
  • odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let;
  • stroški, ki se nanašajo na zasebno življenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost;
  • stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
  • kazni, ki jih izreče pristojni organ;
  • davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba;
  • davek na dodano vrednost, ki ga zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost, ni uveljavil kot odbitek vstopnega davka, čeprav je imel to pravico po zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost;
  • obresti: od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev; od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 % in je država objavljena na seznam;
  • donacije;
  • podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam zato, da nastane oziroma ne nastane določen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da se hitreje ali ugodneje opravi ali se opusti določeno dejanje.

Stroški so pomembni tudi, ko se odločate ali postati normirani ali navadni s.p. Na to temo smo tudi pripravili priročnik, ki si ga lahko prenesete na spodnji povezavi.

PRENESI PRIROČNIK

Delno davčno priznani odhodki

Naslednja skupina odhodkov, ki jih opredeljuje davčna zakonodaja pa so delno davčno priznani odhodki. To pomeni, da en del odhodkov sme zmanjšati davčno osnovo, drugi del pa je treba v skladu z davčno zakonodajo všteti v davčno osnovo podjetja.

Kot odhodki, ki se priznajo v višini 50 %, so naslednji:

  • stroški reprezentance so stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji
  • stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj nalogo nadzora.

Poleg omenjenih odhodkov in njihove davčne presoje moramo biti pozorni še na stroške amortizacije in stroške povračil zaposlenim v zvezi z opravljanjem dela, saj nam tudi tukaj davčna zakonodaja postavlja omejitve pri zniževanju davčne osnove. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na davek na dodano vrednost.

Kaj mora vedeti podjetnik oziroma lastnik podjetja?

Naloga računovodje, da stroške oziroma odhodke pravilno evidentira. Vendar mora tudi podjetnik vedeti, kateri stroške sploh lahko upraviči kot del svojega poslovanja. Nepravilnosti in nesporazume glede stroškov, ki lahko pomembno vplivajo na višino davka, lahko prepreči pravočasna komunikacija med računovodjem in podjetnikom.

Pripravila: Urška Trobej, Računovodsko izobraževalno središče. 

Sorodne vsebine

Brezplačni članki, e-priročniki, posnetki in spletni seminarji.