Donacije po poplavah in njihova obdavčitev

Slovenijo je v začetku avgusta 2023 zajelo obilno deževje, ki je povzročilo katastrofalne poplave v večjem delu države. Številni ljudje so ostali brez strehe nad glavo, elektrike, pitne vode in drugih osnovnih potrebščin. Za celovito obnovo poškodovanih domov, infrastrukture ter okolja bodo potrebna obsežna finančna sredstva. Poleg državnih prizadevanj so k obnovi aktivno pristopili tudi mnogi posamezniki in podjetja v obliki donacij.

Pri donacijah pa je potrebno upoštevati pravila glede obdavčitve, ki so odvisna od različnih dejavnikov. Ti vključujejo status donatorja in prejemnika ter višino podarjenih sredstev. V članku smo povzeli različne primere donacij in njihovo obdavčitev.

 

Donatorstvo med podjetji

Za donatorja se donacije štejejo kot davčno nepriznani odhodki (30. člen ZDDPO-2). To pomeni, da podarjena sredstva ne zmanjšujejo davčne osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Za organizacijo, ki opravlja nepridobitno dejavnost, pa prejeta donacija ni obdavčena, ob izpolnjevanju pogojev iz 9. člena ZDDPO-2 (nepridobitna dejavnost).

Kljub temu da donacije niso davčno priznan odhodek, pa lahko donator izkoristi olajšavo za donacije (59. člen ZDDPO-2). Donator lahko uveljavi olajšavo v višini 1 % obdavčljivega prihodka v posameznem davčnem letu oz. največ v višini davčne osnove, če:

  1. donacijo izplača v denarju ali v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene in
  2. donacijo izplača rezidentom Slovenije ali rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, če so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

 

Poleg olajšave v višini 1 % obdavčljivega prihodka lahko donator izkoristi še dodatno olajšavo v višini 0,2 % obdavčljivega prihodka. To velja v primeru, če donacijo izplača v denarju ali v naravi za kulturne namene ali pa gre za izplačilo prostovoljnim društvom, ki so ustanovljena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in delujejo v javnem interesu (npr. gasilci).

Če donator zaradi premajhne davčne osnove v določenem poslovnem letu ne more v celoti uveljaviti olajšave za donacije, lahko to stori v naslednjih treh davčnih obdobjih.

 

Donatorstvo posameznikov humanitarnim organizacijam

Posamezniki lahko donirajo denar ali stvari različnim prejemnikom, kot so humanitarne organizacije, zavodi za socialno varstvo, zdravstveni zavodi, kulturne ustanove, športne organizacije, verske skupnosti in drugi. Donacije se lahko štejejo za posebno olajšavo pri dohodnini, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • Donacija je namenjena prejemniku, ki ima status humanitarne organizacije, invalidske organizacije, organizacije za zaščito živali, organizacije za varstvo okolja ali druge organizacije, ki delujejo v javnem interesu in imajo pridobljeno dovoljenje za zbiranje prostovoljnih prispevkov
  • Donacija je namenjena za izvajanje dejavnosti prejemnika v skladu z njegovim statutom ali ustanovitvenim aktom
  • Donacija ne presega 1 % dohodkov posameznika v davčnem letu
  • Donacija je evidentirana v davčni napovedi posameznika in je dokazljiva z računom ali drugim ustreznim dokumentom

Če so izpolnjeni ti pogoji, se donacija odšteje od dohodnine posameznika in tako zniža davčno obveznost. Vendar pa to ne velja za donacije političnim strankam in njihovim kandidatom, ki se ne štejejo za posebno olajšavo.

 

Obdavčitev fizičnih oseb, prejemnikov pomoči

Prejemniki pomoči so v določenih primerih oproščeni plačila dohodnine v skladu z določili 20. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Tako se dohodnine ne plača od pomoči, ki jo socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva (6. točka 20. člena ZDoh-2).

Prav tako se dohodnine ne plača od pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja ustanove (7. točka 20. člena ZDoh-2).

 

POMEMBNO

Če društvo nima urejenega statusa humanitarne oziroma invalidske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije oziroma z zakonom, ki ureja invalidske organizacije oziroma ni dobrodelna ustanova po zakonu o ustanovah, dana sredstva oziroma pomoč fizični osebi niso oproščena plačila dohodnine. Zato Finančna uprava priporoča, da se pomoč zbira v okviru humanitarnih in invalidskih organizacij ali dobrodelnih ustanov z urejenim statusom.

 

Donatorstvo pravnih oseb ali samostojnih podjetnikov fizičnim osebam

V primeru, da pravna oseba ali samostojni podjetnik donira fizični osebi, se šteje kot prenos premoženja in gre za darilo. Prejemnik plača davek na darila le v višini nad 5.000 EUR, razen za nepremičnine. Za darila od istega darovalca v enem letu se zneski seštevajo. Darila do 5.000 EUR ne potrebujejo napovedi za davčno obravnavo.

 

Solidarnostna pomoč delodajalca svojemu zaposlenemu – za žrtve poplav do 10.000 EUR

V skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) in Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se enkratna solidarnostna pomoč, ki jo delodajalec izplača delavcu v primeru naravne nesreče, kot so poplave, do višine 2.000 EUR ne všteva v davčno osnovo. To velja za leto 2023.

V posebnih primerih, ko gre za resno škodo, ki jo je utrpel delavec zaradi poplav v avgustu 2023, se lahko enkratna solidarnostna pomoč izplača do višine 10.000 EUR, kar je izrecno določeno z Zakonom o posebnih ukrepih za nujno stanje (ZOPNN-F). Hujša škoda zajema situacije, kjer je ogroženo zdravje in življenjsko okolje za bivanje.

V tem primeru se lahko do 10.000 EUR pomoči šteje kot neobdavčen dohodek. Vse, kar presega to mejo, pa se všteje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in je obdavčeno.

Delodajalec mora upoštevati pogoje in preveriti okoliščine vsakega posameznega primera, da lahko pravilno izračuna davčni odtegljaj. Če se odloči za izplačilo enkratne solidarnostne pomoči po ZOPNN-F, mora zbrati ustrezne dokaze o škodi, ki jo je utrpel delavec. To vključuje zapisnike, cenitve, fotografije škode, račune popravil, dokazila o prejetih sredstvih za popravilo škode in podobno.

Vse izplačane solidarnostne pomoči morajo biti zabeležene v REK-O obrazcu, pri čemer se neobdavčeni znesek navede v polju B012 Solidarnostna pomoč.

Opozoriti pa vas želimo še na pomemben vidik glede odgovora FURS-a v zvezi z izplačilom solidarnostne pomoči. Pomembno je vedeti, da po pojasnilu Ministrstva za finance velja, da se lahko solidarnostna pomoč izplača samo enkrat v letu 2023, in sicer v obdobju od 4. avgusta 2023 do konca istega leta. To pomeni, da so upravičena enkratna izplačila v tem časovnem okviru.

Poudariti je treba, da zakon zahteva, da če delodajalec izplačuje solidarnostno pomoč v različnih oblikah (v denarju ali v naravi), morata obe obliki izplačil časovno sovpadati. Na primer, če delavcu izplača del zneska v denarju zaradi poplave in del v naravi za obnovo opreme, morata biti ti dve obliki izplačil časovno usklajeni.

V kontekstu že izplačane solidarnostne pomoči v višini 2.000 EUR med 4. in 9. avgustom, ki je bila takrat veljavna neobdavčena meja, pa naj vas obvestimo, da se še iščejo rešitve. Te bi omogočile, da delodajalci, ki so že izplačali to pomoč, dodatno podarijo solidarnostno pomoč, pri čemer pa se skupni neobdavčeni znesek ne sme dvigniti nad 10.000 EUR.

Sledite nadaljnjim sporočilom in smernicam Ministrstva za finance glede tega vprašanja.

 

Članek je nastal v sodelovanju z Mojco Vincek, Kleos, računovodske storitve d. o. o. 

 

Viri: FURS – Poplave 2023: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z davčnimi vsebinami v povezavi s poplavami

Vir slike: Freepik.com

 

 

(Visited 2.165 times, 1 visits today)