Pravica delavca do nadomestila plače za čas opravičene odsotnosti z dela je »v osnovi« določena in urejena v 137. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v prvem odstavku določa, da ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Peti odstavek 137. člena ZDR-1 dodatno določa, da delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
Pravice do odsotnosti z dela in do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela v primeru »prostovoljnega gasilstva« ne ureja ZDR-1, temveč Zakon o gasilstvu (ZGas). Gre torej za drugi primer, ki ga določa drug zakon. ZGas v 25. členu določa, da prostovoljnemu gasilcu med intervencijo pripada nadomestilo plače. To mu pripada tudi med usposabljanjem na podlagi poziva pristojnega organa občine.
Nadomestilo plače v primeru intervencije izplača delodajalec, vendar v breme občine. To pomeni, da delodajalec za čas opravičene odsotnosti zaradi intervencije, v kateri je udeležen prostovoljni gasilec, obračuna nadomestilo plače na redni mesečni plačilni listi, za ure, ko je bil prostovoljni gasilec odsoten zaradi intervencije, obračuna vse obvezne dajatve, izvede poročanje na REK obrazcu in neto znesek nadomestila plače tudi izplača delavcu. Nato naknadno, na podlagi ločenega zahtevka, zahteva povračilo nadomestila plače od občine.
Določitev višine nadomestila plače za čas odsotnosti prostovoljnega gasilca na podlagi ZGas določa 2. odstavek 26. člena ZGas: »Nadomestilo plače in povračila stroškov med opravljanjem operativnih nalog gasilstva se urejajo skladno s predpisi, ki urejajo nadomestilo plače ter povračila stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči.« Višino nadomestila plače za naloge zaščite, reševanja in pomoči določa ločena Uredba o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči.
Prvi odstavek 2. člena Uredbe tako določa, da osebi (v obravnavanem primeru prostovoljnemu gasilcu na intervenciji), ki je v delovnem razmerju, pripada nadomestilo plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi delal.[1] Če je znesek takšnega nadomestila nižji od zneska nadomestila, ki pripada prostovoljnemu gasilcu, ki nima dohodka in ki se odmeri od povprečne plače v Republiki Sloveniji, določene za čas, v katerem poteka intervencija (usposabljanje), pripada prostovoljnemu gasilcu, ki ima sklenjeno delovno razmerje, tudi razlika do tega zneska, ki se ravno tako izplača v breme občine.
Način izplačevanja nadomestila plače ureja 11. člen Uredbe, ki za osebe v delovnem razmerju določi, da nadomestilo plače izplača neposredno delodajalec, nato pa delodajalec vloži zahtevo za povračilo izplačanega nadomestila plače pri (v primeru gasilcev) občini. Nadalje 11. člen Uredbe določa tudi pravila glede obračuna obveznih dajatev s strani delodajalca in izplačilo neto zneska delavcu, ki je bil odsoten z dela zaradi udeležbe pri intervenciji. Na podlagi 12. člena Uredbe se Zahtevek za povračilo nadomestila plače lahko uveljavlja najkasneje v 60 dneh po opravljeni dolžnosti. Zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plače se vloži na obrazcu R-1. Poleg se priloži tudi potrdilo o opravičeni odsotnosti z dela, ki ga izda in potrdi organ, ki je prostovoljnega gasilca vpoklical na intervencijo.
Uredba posebna pravila glede zahtevka za povračilo plače določa tudi za primere, ko bi prostovoljni gasilec zaradi udeležbe na intervenciji zbolel ali se poškodoval. Za te primere so urejena ločena pravila glede nadomestila plače v členih 11. a in 12. omenjene Uredbe. Zahtevek za povračilo pa delodajalec vloži na obrazcu R-6.
Ločeni obrazci so predpisani še za druge prostovoljne gasilce, ki se udeležijo intervencije in imajo zaradi te udeležbe pravico do nadomestila oziroma pokritja stroškov. Vsi obrazci so objavljeni na spletni strani Gasilske zveze Slovenije: NAVODILA / OBRAZCI – Gasilska Zveza Slovenije (gasilec.net).
Pripravila:
Irena Kamenščak, BDO Svetovanje d.o.o.
[1] Za samostojne podjetnike 3. odst. istega člena določa, da se osebi, ki samostojno opravlja dejavnost, odmeri nadomestilo izgubljenega zaslužka od bruto osnove, določene za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za mesec pred mesecem, v katerem je prejel poziv za udeležbo na intervenciji. Dnevni znesek nadomestila izgubljenega zaslužka se izračuna tako, da se bruto osnova samostojnega podjetnika deli s številom delovnih dni v mesecu, v katerem je opravljal naloge.