Meni Zapri

Novosti pri dohodnini, ki začnejo veljati z januarjem 2017

  • 17. okt. 2016

Vlada je dokončno potrdila malo davčno reformo. Novele Zakona o dohodnini, Zakona o dohodku pravnih oseb in Zakonu o davčnem postopku bodo začele veljati s 1. januarjem 2017. Glavni novosti, ki ju prinaša reforma, sta prenovljena lestvica za odmero dohodnine in splošna olajšava.

Lestvica za odmero dohodnine se bo spremenila tako, da bosta obdavčitveni razred, ki je zavezance obdavčil po 41 odstotni stopnji, zamenjala dva obdavčitvena razreda. Prvi bo obdavčil plače, ki v celoletnem seštevku upoštevajoč olajšave znašajo med 20.400 in 48 tisoč evri neto davčne osnove v višini 34 odstotkov, drugi pa zajema plače, ki znašajo med 48 tisoč evri in 70.907 neto osnove, ki bodo od januarja obdavčene v višini 39 odstotkov. Zadnji dohodninski razred, ki zajema najvišje plače, ki letno znašajo vsaj 70.907 evrov neto osnove, bo še naprej obdavčen po 50 % davčni stopnji.

znaša neto letna davčna osnova v EUR Znaša dohodnina v EUR
nad nad    
  8.021,34    16 %
 8.021,34  20.400,00  1.283,41  + 27 % nad 8.021,34
 20.400,00  48.000,00  4.625,65  + 34 % nad 20.400,00
 48.000,00  70.907,20  14.009,65  + 39 % nad 48.000,00
 70.907,20    22.943,46  + 50 % nad 70.907,20

V številkah to pomeni, da bo vsak, ki prejema plačo, ki v neto letnem obračunu spada v omenjena razreda, zdaj prejel od 1.400 do 2.700 evrov višjo letno plačo v novem 3. davčnem razredu. Kdor spada v novi četrti davčni razred pa bo prejel od 200 do 2000 evrov višjo letno plačo.

Z novim letom se bo spremenil tudi dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave. S sedanjih 10.866,37 evrov skupnih aktivnih dohodkov zavezanca se bo povečal na 11.166,37 evrov, kar pomeni, da se bo dodatna splošna olajšava zvišala za točno 300 evrov. Višina dodatne splošne olajšave in višina dohodkovnega praga za upravičenost do nižje dodatne splošne olajšave se z novelo Zakona o dohodnini ne bosta spremenila.

Če znaša skupni dohodek v EUR Znaša splošna olajšava v EUR
od do  
  11.166,37 6.519,82
11.166,37 12.570,89 4.418,64
12.570,89   3.302,70

Kaj to pomeni za slovensko gospodarstvo?

Mala davčna reforma prinaša še nekaj manjših sprememb. Spremenila se bo višina zamudnih obresti pri plačilih davčnih obveznosti. Poleg tega bodo določeni dohodki iz zaposlitve izvzeti iz davčne osnove, in sicer: povračilo stroškov za premije zdravstvenih zavarovanj z medicinsko asistenco ter plačilo delodajalca za izobraževanje in usposabljanje v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu. Vsi prispevki za socialno varnost bodo morali biti predizpolnjeni, kar pomeni, da bo samozaposlenim, poslovodnim osebam, kmetom in še nekaterim drugim kategorijam oseb poenostavljeno izpolnjevanje davčnih obveznosti.

Zaradi male davčne reforme bo imel državni proračun kar 105 miljonov evrov manj prihodkov. Po besedah finančnega ministrstva bodo bodoči proračunski primanjkljaj nadomestili z višjim davkom na dobiček podjetij, ki bo po novem višji za 2 odstotni točki, tj. 19 odstoten. V vladi imajo tudi načrt, kako bodo v prihodnje bolj učinkovito pobirali javne dajatve in s tem pokrili preostanek proračunskega primanjkljaja.

Nad spremembo se zgražajo mnogi gospodarstveniki, ki nasprotujejo po njihovem mnenju previsokemu davku na dobiček. 

Sorodne vsebine

Brezplačni članki, e-priročniki, posnetki in spletni seminarji.