Želite zaposliti tujca?

Daleč največ dovoljenj je bilo izdanih na območju Ljubljane, prevladujejo pa dovoljenja za delo v predelovalni dejavnosti in gradbeništvu (več podatkov najdete tukaj).

Če želite v svojem podjetju zaposliti tujca, bo moral ta najprej pridobiti ustrezna dovoljenja.

Kako zaposliti tujca?

Prvi korak, ki ga morajo narediti tujci, da se lahko vključijo v delovni proces, je da pridobijo Enotno dovoljenje (eBDP), ki združuje dovoljenje za prebivanje in delovno dovoljenje.

Vlogo za enotno dovoljenje tujec odda na upravni enoti ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v matični državi. Zavod za zaposlovanje izda soglasje k enotnemu dovoljenju, postopek pa sproži upravna enota po uradni dolžnosti. Torej prosilec odda le eno vlogo na upravni enoti.

Na Zavodu za zaposlovanje preverijo zakonske pogoje za izdajo soglasja k enotnemu dovoljenju in v roku 15 dni odločajo o podanem soglasju.  

Zavod za zaposlovanje lahko Soglasje k enotnemu dovoljenju izda za:

• zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
• zaposlitev, podaljšanje zaposlitve, pisno odobritev zaradi zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaradi zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih,
• modro karto EU,
• napotene delavce,
• usposabljanje ali izpopolnjevanje tujcev,
• individualne storitve tujcev,
• delo zastopnika, ki je daljše od 90 dni v posameznem koledarskem letu, ali
• sezonsko delo v kmetijstvu, ki je daljše od 90 dni.

Pogoji za pridobitev soglasja so navedeni tukaj.

Kdaj soglasje ni potrebno?

Za podaljšanje dovoljenja soglasje ni potrebno. Ravno tako soglasje ni potrebno za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja za:

• športne trenerje, poklicne športnike ali zasebne športne delavce,
• tuje dopisnike ali poročevalce za tuje medije,
• tujce, ki uveljavljajo interes Slovenije na področju gospodarstva, izobraževanja, znanosti in kulture,
• opravljanje duhovniškega poklica ali redovniške dejavnosti v okviru registrirane verske skupnosti, za organiziranje ali vodenje dobrodelne in humanitarne dejavnosti v okviru priznane humanitarne organizacije ali registrirane verske skupnosti.

Delovna dovoljenja so potrebna za:

• sezonska dela v kmetijstvu do 90 dni (po Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev)
• zaposlitev državljanov Bosne in Hercegovine (na podlagi Sporazuma o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji, ki se izvaja od 1. 3. 2013. Zavod za zaposlovanje za zaposlitev državljanov BiH in Srbije izda delovno dovoljenje, ki ga upošteva kot soglasje k Enotnemu dovoljenju.)
• zaposlitev državljanov Srbije (na podlagi Sporazuma o zaposlovanju državljanov Srbije v Sloveniji, ki se izvaja od 1. 9. 2019). 

Prost dostop na trg dela znotraj EU

Pravica do prostega dostopa na trg dela za državljane EU pomeni, da tujci lahko v Sloveniji delajo, se zaposlijo ali samozaposlijo brez soglasja k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali brez dovoljenja za sezonsko delo, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Slovenijo, ne določa drugače. Pravica do prostega gibanja v EU se nanaša na vse državljane EU in njihove družinske člane (ne glede na državljanstvo).

Državljani EU, EGP in Švice

1. Državljani držav EU, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švice imajo prost dostop na slovenski trg dela, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Slovenijo, ne določa drugače.
2. Družinski člani državljanov EU, EGP ali Švice imajo prost dostop na slovenski trg dela, če imajo dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Slovenijo, ne določa drugače. Za družinskega člana se štejejo tudi tujci tretjih držav.

Tujci iz tretjih držav

Po Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev imajo pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela:

1. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine s slovenskim državljanom;
2. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje;
3. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje za tujca slovenskega rodu;
4. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtev trgovine z ljudmi;
5. tujci, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtev nezakonitega zaposlovanja;
6. tujci, ki jim je v Sloveniji priznana pravica do mednarodne zaščite in vaši družinski člani, ki v naši državi prebivajo na podlagi dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine;
7. tujci, ki jim je v Sloveniji priznan status osebe z začasno zaščito, kar dokazujejo z ustrezno izkaznico;
8. tujci, katerih istovetnost je nesporno ugotovljena in imajo v Sloveniji status prosilca za mednarodno zaščito, in sicer po devetih mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če jim v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati vam (izpolnjevanje navedenih pogojev dokazujete s potrdilom ministrstva za notranje zadeve).

Navedene skupine tujcev imajo pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela tudi v času, ko prebivajo na podlagi potrdila o pravočasno predloženi vlogi za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali statusa.

Evropska direktiva omogoča določene ugodnosti pri zaposlovanju beguncev

V začetku marca 2022 je bila sprejeta evropska direktiva o začasni zaščiti beguncev, s katero so begunci upravičeni do nekaterih ugodnosti, ki se nanašajo tudi na zaposlovanje. Tu so v prednosti delodajalci, ki želijo zaposliti begunce iz Ukrajine (velja izključno za begunce iz Ukrajine), ki delovnega dovoljenja ne potrebujejo. Več o tem.

Pravice in obveznosti tujih delavcev

Delodajalci lahko s tujim delavcem sklenete delovno razmerje za določen ali nedoločen delovni čas. Pri sklepanju pogodbe pa morate biti pozorni na veljavno dovoljenje za prebivanje, saj se le-to lahko izda največ za eno leto. Če se tujcu dovoljenje za bivanje ne podaljša, se samodejno prekine tudi pogodba o zaposlitvi.

Sicer pa tujim delavcem pripadajo enake pravice in obveznosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja, kot domačim delavcem. Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev pa določa posebne pogoje, ki veljajo za zaposlitev oziroma delo tujcev.