Razlike pri poslovanju zavoda in društva | Minimax – spletni računovodski in poslovni sistem

Razlike pri poslovanju zavoda in društva

Zasebni zavod in društvo sta v svoji osnovi nepridobitni organizaciji. Namen takih organizacij je delovanje za splošno družbeno korist. Njihova posebnost je v tem, da si lastniki ne smejo izplačevati dobička. Kako pa je urejeno njuno poslovanje, prikazujemo v nadaljevanju bloga.

Ključne razlike med zavodom in društvom

Zavod

Kot navaja Zakon, so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Zavode lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe, če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno (Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/9636/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP).

Društvo

Skladno z Zakonom pa je društvo samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo člani društva. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane. Delovanje društva je javno. (Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 64/11  in 21/18 – ZNOrg)

Razlike med njima na kratko povzemamo v spodnji sliki :

 

Zaposlovanje

Zavod ali društvo lahko zaposlujeta, pri čemer veljajo enaki pogoji zaposlitve kot v podjetjih. Z organizacijo je treba imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, lahko pa je oseba zaposlena na podlagi podjeme pogodbe, študentske napotnice, avtorske pogodbe ali po dela kot prostovoljec. Upoštevati je treba Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zavodi in društva lahko zaposlujejo osebe preko javnih del ali kandidirajo za druge finančne spodbude za delodajalce. Zaposlenim pripadajo dnevnice, potni stroški, regres, prav tako pa morajo organizacije zaposlenim plačati vse prispevke, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

Vodenje poslovnih knjig

Zavod in društvo morata imeti urejeno računovodstvo. Poslovne dogodke morata evidentirati skladno s predpisi.

Enostavno ali dvostavno knjigovodstvo

Računovodstvo zasebnega zavoda mora biti urejeno skladno s predpisi, ki jih določa Zakon o računovodstvu, voditi mora dvostavno knjigovodstvo.

Društvu Zakon o društvih dopušča možnost vodenja knjig po enostavnem ali dvostavnem knjigovodstvu. Enostavno knjigovodstvo lahko izbere, če število zaposlenih ne presega dva, letni prihodki ne presegajo 30.000 € in povprečna vrednost sredstev na začetku leta ne presega 50.000 €. Če presega dva od navedenih kriterijev, mora voditi dvostavno knjigovodstvo.

Pri poslovanju zavoda in društev je treba ločiti poslovanje na pridobitno in nepridobitno dejavnost. Kaj so pridobitne in nepridobitne dejavnosti določa Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti.  Zavod in društvo morata zagotoviti ločeno računovodenje pridobitne in nepridobitne dejavnosti.

Enotni kontni okvir

Zavod in društvo uporabljata Enotni kontni načrt za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodarstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije. Sprejel jih je strokovni svet Slovenska inštituta za reviziji in so skladni z SRS-ji.  V računovodskih programih, ki so prilagojeni za vodenje društev in zavodov, za kontne okvire skrbi vzdrževalec programske opreme.

Pravilnik o računovodstvu

Zavod in društva morata sprejeti tudi pravilnik o računovodstvu. V zasebnem zavodu to sprejme Svet zavoda, v društvu pa Upravni odbor.

V programu Minimax se kontni načrt nastavi samodejno, takoj ob izbiri organizacije, ki jo želite voditi v programu. Nastavljena so tudi knjiženja za vse obračune za izbrani tip organizacije. S tem je tudi zaključni obračun pripravljen hitro in pravilno.

 

Še nekaj besed o davkih

Obdavčitev zavoda in društva

Oba sta podvržena enakemu načinu obdavčitve. Dobiček, ki je ustvarjen zgolj z neprofitno dejavnostjo, ni obdavčen. Dobiček iz pridobitne dejavnosti, je obdavčen kot druge pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost.

Obračun davka (DDPO)

Obračun DDPO mora oddati zavezanec, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti (npr. zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ipd.), tudi če v celoti ugotavlja dohodke iz naslova opravljanja nepridobitne dejavnosti. Obrazce je treba oddati najkasneje do 31. marca vsakega tekočega leta.  

Kdaj zavod ali društvo postane zavezanec za DDV?

Meja za vključitev v sistem obveznega plačevanja je dosežen skupni promet zadnjih 12 mesecev v višini 50.000 € z obdavčljivimi transakcijami torej le od pridobitne dejavnosti.

Ali morata zavod in društva izdajati davčno potrjene račune?

Od 2. januarja 2016 naprej je davčno potrjevanje računov obvezno vsakič, ko je račun plačan z gotovino. Kot plačilo z gotovino se razume tudi plačilo s plačilno ali kreditno kartico. Če pa bo npr. račun plačan z nakazilom na TRR, njegova davčna potrditev ni potrebna.

Za društva in druge nepridobitne organizacije, ki s svojo pridobitno dejavnostjo ne presežejo 5000 € in ne prodajajo davčnim zavezancem, pa davčno potrjenih računov ni treba izdajati. O tem smo pisali tudi v tem blogu.

Svetujemo vam, da se pred začetkom poslovanja pogovorite s svojim računovodjem. Če ga še nimate, si lahko pogledate tudi med člani Združenja računovodskih servisov Minimax, kjer boste zagotovo našli pravega.

 

Viri:

(Visited 940 times, 1 visits today)