Meni Zapri

Koliko stane delodajalca 1.000 EUR na delavčevem računu?

  • 30. jun. 2020

Skoraj vsak podjetnik se v nekem trenutku znajde v situaciji, ko začne zaradi povečanega obsega dela razmišljati o novem delavcu. Ena izmed dilem je tudi vprašanje plačila za opravljeno delo.Pripravili smo primerjavo izplačil po pogodbi o zaposlitvi, avtorski ter podjemni pogodbi. V vseh treh primerih dobi delavec na račun 1.000 EUR. Koliko pa to stane delodajalca?

Strošek plače

Za prvi primer smo vzeli zaposlenega delavca, ki mu obračunamo plačo. Pri obračunu nismo upoštevali nobenih posebnih olajšav pri dohodnini ali prispevkih. Da prejme delavec na svoj račun 1.000 EUR neto plače, bo delodajalca stalo 1.719 EUR (plača za junij 2020). 

Da prejme delavec na svoj račun 1.000 EUR neto plače, bo delodajalca stalo 1.719 EUR.

Delavec je polno zdravstveno zavarovan in ravno tako njegovi otroci, plačujejo se prispevki za njegovo pokojnino, za starševsko varstvo ali po domače porodniško, zavarovan pa je tudi za primer morebitne brezposelnosti. Po drugi strani so zaposleni delavci delodajalcu praviloma bistveno bolj lojalni, odgovorni in zanesljivi, kot delavci, ki se mu lahko posvetijo le občasno.

Strošek avtorskega honorarja

V drugem primeru smo obračunali avtorski honorar. Vzeli smo najbolj pogost primer, kjer je priznanih 10 % normiranih stroškov, od osnove 90 % pa se obračuna 25 % akontacija dohodnine. Za neto izplačilo 1.000 EUR bo moral delodajalec odšteti 1.504 EUR.

Za neto izplačilo 1.000 EUR bo moral delodajalec odšteti 1.504 EUR.

Opozarjamo, da gre za akontacijo dohodnine. Pri letnem obračunu dohodnine se upoštevajo vsi dohodki posameznika in se izračuna dejanska višina dohodnine. Ker se dohodnina računa po lestvici, bo oseba, ki je imela večje letne dohodke, najverjetneje morala nekaj dohodnine doplačati, saj bo del dohodkov padel v višje dohodninske razrede.

Ravno tako je mogoče, da bo pri letnem obračunu izračunana realna višina dohodnine manjša, kot je bila plačana akontacija, in bo tej osebi dohodnina vrnjena.

Z avtorskim honorarjem lahko plačujemo le določno vrsto del. Gre za govorjena (na primer predavanja, vodenje dogodkov), pisana (članki, priročniki, tudi programiranje) ter umetniška dela (glasbena, gledališka, likovna, fotografska, avdiovizualna). Avtorskega honorarja tudi ne smemo izplačevati svojim zaposlenim poleg plačila za redno delo, saj bo finančna uprava tak dohodek obdavčila enako kot plačo.

Strošek podjemne pogodbe

V tretjem primeru smo obračunali plačilo za delo po podjemni pogodbi. Obračun se razlikuje glede na to, ali je oseba obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana. Če je oseba že obvezno zavarovana na zaposlitve ali druge pogodbe, bo za neto izplačilo 1.000 EUR naročnik moral odšteti 1.848  EUR. Če pa oseba ni zavarovana, je potrebno te prispevke obračunati na podjemni pogodbi in bo izplačanih neto 1.000 EUR, ki jih dobi izvajalec, naročnika stalo 2.199 EUR.

Če je oseba že obvezno zavarovana, bo za neto izplačilo 1.000 EUR naročnik moral odšteti 1.848 EUR.

Podjemna pogodba ali pogodba o delu je pogodba civilnega prava in je definirana v obligacijskem zakoniku. Z njo se izvajalec zaveže opraviti določeno, časovno omejeno delo, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Dela so lahko fizična ali umska, razna popravila (obrtniške storitve), izdelava stvari in podobno.

Za delo po podjemni pogodbi je značilno, da izvajalec samostojno opravi delo in da ni vključen v redni delovni proces. Če je delo sistematizirano kot delovno mesto, se opravlja v delovnem času, ki ga določi delodajalec, je kontinuirano in se zato lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti pri delodajalcu – bo zakonodajalec tako razmerje obravnaval kot delovno razmerje z vsemi davčnimi posledicami.

V primerjavi nismo pri obračunu upoštevali nobenih drugih faktorjev, ki sicer vplivajo na obračun in s tem na izplačilo ter celotni strošek. Na končno izplačilo vpliva tudi obračunana dohodnina. Osnovo za dohodnino zmanjšujejo poleg splošne olajšave, ki je priznana vsem, tudi posebne olajšave, na primer za vzdrževani družinske člane, zato je lahko neto znesek iz enakega bruto zneska zelo različen.

Naša država ponuja za spodbujanje zaposlovanja tudi redne in občasne subvencije in olajšave, ki zmanjšujejo prispevke. Take so na primer nove zaposlitve, zaposlitve mladih, starejših, invalidov ter dalj časa brezposelnih. Občasno so na voljo tudi subvencije pri zaposlitvah na določenih geografskih območjih.

Sorodne vsebine

Brezplačni članki, e-priročniki, posnetki in spletni seminarji.