Denarni tok – kaj želijo banke in kako je (lahko) v realnosti? | Minimax – spletni računovodski in poslovni sistem

Denarni tok – kaj želijo banke in kako je (lahko) v realnosti?

Kaj je denarni tok?

Denarni tok podjetja so denarna sredstva, ki podjetju ostanejo po zaključku nekega obdobja po prejemu vseh prilivov (plačila prodanih storitev, proizvodov, blaga, prejete subvencije, vračila davkov, refundacije, črpanje kreditov …), plačilu vseh odlivov (plačila dobaviteljem, davki, obresti, vračila glavnic kreditov …) in odbitku začetnega stanja denarnih sredstev. Toliko denarja je podjetje ustvarilo v nekem obdobju.

Kadar denarni tok izračunavamo posredno, torej iz podatkov iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja, pa govorimo o prejemkih in izdatkih.

Kako izračunamo denarni tok? Približek denarnega toka vidimo v izkazu poslovnega izida, tako da čistemu dobičku prištejemo/odštejemo vse prihodke in odhodke, ki niso hkrati tudi prilivi oziroma odlivi, prištejemo na primer amortizacijo,  oblikovanje oziroma odpravo razmejitev in rezervacij ter prevrednotovalne prihodke/odhodke.

Sicer niso zanemarljivi podatki o prihodkih in odhodkih iz financiranja in ostali prihodki oziroma odhodki, vendar je za lastnike in ostale deležnike pomembnejši denarni tok, ki ga podjetje ustvari iz poslovanja. Približek tega je EBITDAIzid pred davki, obrestmi in amortizacijo. Poznamo ga že dolgo, popularen pa je postal, ko so banke začele pogojevati odobritev kredita podjetjem z višino ustvarjenega EBITDA in iz njega izpeljanimi količniki.

Kaj želijo banke?

  1. Podjetje mora dosegati ustrezno razmerje med finančnimi obveznosti in EBITDA, pogosto je to zahtevano razmerje sledeče:

finančne obveznosti / EBITDA < 5,00

Nekatere banke zahtevajo celo, da je kazalnik manjši od 3, Slovenski podjetniški sklad pa postavlja v svojih razpisih milejši pogoj, da ta kazalnik dosega vrednost 7 ali manj. V finančne obveznosti dodajo tudi zaprošeno glavnico novega kredita.

Z ustrezno višino kazalnika podjetje dokaže, da je sposobno iz ustvarjenega presežka denarnih sredstev iz poslovanja poplačati obstoječe in nove finančne obveznosti.

 

  1. V projekcijah denarnega toka mora podjetje v vseh letih in vsakem posameznem letu po črpanju kredita dosegati pozitiven denarni tok (po poplačilu obveznosti iz novega kredita).

 

Kako je pa v realnosti?

Za oceno kreditne sposobnosti je treba uporabiti referenčno točko, ampak je to lahko v nekaterih primerih dvorezno in je mogoče, da banka zavrne zelo perspektiven projekt zaradi preveč birokratskega pristopa in obratno – podjetje, ki na dolgi rok ne dosega zadostnega denarnega toka, bo dobilo odobren kredit.

Poglejmo, zakaj:

  • Podjetje je lahko v preučevanem obdobju prejelo izredno subvencijo, ki povečuje EBITDA, v nadaljnjih obdobjih te subvencije ne bo več in bi bil EBITDA bistveno nižji, lahko celo negativen.
  • V preteklem obračunskem obdobju je podjetje prejelo velik avans za posel, ki bo zaključen v tekočem obračunskem obdobju. V izkazu poslovnega izida ta priliv ni viden, če podjetje zanj ni oblikovalo razmejitev, v projekcijah bo podjetje imelo zelo velik presežek prilivov v prvem obračunskem obdobju in negativen denarni tok v drugem obračunskem obdobju.
  • V nekem obdobju je podjetje investiralo v nabavo osnovnih sredstev. Normalno, da bo zato porabilo obstoječe presežke – začetno stanje denarnih sredstev. Mogoče je s tem namenom tudi varčevalo v preteklosti. Denarni tok bo samo v preučevanem obdobju negativen in to popolnoma upravičeno, saj gre za naložbo, s katero bo podjetje v bodoče dosegalo višji denarni tok.
  • Podjetje lahko doseže pozitiven denarni tok tudi s črpanjem finančnih naložb, izterjavo posojil, prodajo lastnih osnovnih sredstev. Priliv iz takega posla je izreden in zgolj začasen. Mogoče na dolgi rok potencialni kreditojemalec ne bo sposoben zagotavljati pozitivnega denarnega toka.
  • Lahko pa je podjetje celo namenoma ostalo dolžno dobaviteljem, zato da bo denarni tok v preučevanem obdobju pozitiven.

Sicer pa so kreditodajalci v zadnjem času v praksi že pokazali, da znajo biti zelo življenjski in da je njihova pregovorna togost že stvar  preteklosti. 

Pripravila: Mirjana Zelen, Zelen in partnerji d.o.o.

(Visited 3.749 times, 1 visits today)