Poslovna darila skozi oči računovodje | Minimax – spletni računovodski in poslovni sistem

Poslovna darila skozi oči računovodje

Bliža se december, čas, ko obdarujemo poslovne partnerje in zaposlene, ko razveselimo otroke zaposlenih z darili, ki jih prinese dedek Mraz … Organiziramo pogostitev za zaposlene in se ob poslovnih kosilih s poslovnimi partnerji srečujemo pogosteje kot običajno.

Zato je smiselno, da obnovimo znanje o tem, kako se davčno obravnavajo darila, pogostitve in drugi poslovni dogodki, ki nastanejo konec leta.

Pogostitev zaposlenih in poslovnih partnerjev

Podjetja običajno konec leta organizirajo prednovoletno večerjo za svoje zaposlene in poslovne partnerje. Z vidika Zakona o dohodnini je treba  zaposlene in poslovne partnerje obravnavati ločeno. Pogostitev poslovnih partnerjev moramo obravnavati kot drug dohodek po 105. členu Zdoh-2, medtem ko pogostitev zaposlenih kot dohodek iz zaposlitve prejet v naravi, oziroma darilo po 39. členu Zdoh-2.

Kdaj gre za boniteto?

V primeru pogostitve poslovnih partnerjev Zakon o dohodnini v 108. členu določa, da se šteje za boniteto vrednost darila, ki presega 42 evrov, oziroma 84 evrov v celotnem davčnem letu. Če je vrednost pogostitve nižja od 42 evrov, za prejemnika ne predstavlja bonitete. V primeru, da  poslovne partnerje gostimo le enkrat letno, je ta znesek lahko 84 evrov.

Pri zaposlenih pogostitev ne predstavlja bonitete v primeru, ko je dana vsem zaposlenim pod enakimi pogoji po 1 točki 3 odstavka 39. člena. V primeru, da so pogostitve deležni le posamezni predstavniki podjetja, ta predstavlja boniteto, če vrednost presega 15 evrov. 

Strošek pogostitve bomo v celoti knjižili kot strošek reprezentance, saj gre v tem primeru za druženje s poslovnimi partnerji in običajno poslovno prakso. Po ZDDPO je strošek reprezentance davčno priznan v višini 50 %, zato bomo polovico stroška izvzeli iz obračuna davka od dohodka pravnih oseb.

Drugače pa davčno obravnavamo pogostitev, kadar so udeleženi le zaposleni. V tem primeru je celotni strošek davčno nepriznan. Davčno priznan bi bil le v primeru, da bi zaposlenim obračunali boniteto.

Darila zaposlenim in poslovnim partnerjem

Davčna obravnava obdarovanja zaposlenih je enaka kot pri pogostitvi. Če gre za vrednosti, ki znašajo manj kot 15 evrov, ne predstavlja bonitete. Iz vidika DDPO strošek darila zaposlenim ni davčno priznan strošek.

Ko pa govorimo o obdarovanju poslovnih partnerjev, bomo boniteto obračunali v kolikor vrednost darila presega dovoljen znesek 42 evrov, oziroma 84 evrov v enem davčnem obdobju. Za zagotavljanje podatkov o tem, ali moramo za prejemnika obračunati drug dohodek, bomo vodili evidenco prejemnikov in vrednosti danih daril skozi vse leto.

Kako bomo obravnavali strošek obdarovanja poslovnih partnerjev, je odvisno od tega, kako mu bomo darilo izročili. Kadar ga obdarimo pri poslovnem srečanju, na primer poslovnem kosilu, gre za strošek reprezentance, v primeru, da poslovnemu partnerju darilo pošljemo in prejemniku ni bila obračunana boniteta, je strošek darila v celoti davčno nepriznan.

Iz vidika davka od dohodka pravnih oseb so v celoti ali delno davčno priznani tisti stroški daril, ki jih lahko uvrstimo v strošek reprezentance in od katerih je bila obračunana in plačana dohodnina.

Obdarovanje otrok zaposlenih

Ko dedek Mraz ali Božiček obdaruje otroke zaposlenih, naj posamezno darilo ne presega 42 evrov. Da darilo ne predstavlja bonitete, mora biti otrok mlajši od 15 let, in darilo ne sme presegati 42 evrov. Za podjetje so darila do višine 42 evrov tudi davčno priznan odhodek.

Donacija namesto daril

Vse več podjetij se odloča, da bo sredstva namenjena obdarovanju zaposlenih in poslovnih partnerjev namenila v dobrodelne namene, kot donacijo. V tem primeru je strošek donacije v celoti davčno nepriznan. Vendar pa donacije predstavljajo davčno olajšavo, če so dane organizacijam, za katere davčni organ vsako leto izda seznam upravičencev do donacij.

Če gre za samostojnega podjetnika, lahko olajšavo za donacije upošteva na podlagi izpolnjevanja pogojev iz 66. člena ZDoh-2, medtem ko pogoje za uveljavljanje olajšav za donacije pravnih oseb določa 59. člen ZDDPO.

Pravica do odbitka DDV od reprezentance in daril

Pri stroških reprezentance nimamo pravice do odbitka DDV v skladu s 66. členom ZDDV-1.

Pravico do odbitka DDV ločimo po vrednostih darila, in sicer 20 evrov oziroma nad 20 evrov. Ob nabavi daril do vrednosti 20 evrov imamo pravico do odbitka DDV, ob podaritvi darila pa obveznost obračuna DDV ne nastane. Kadar pri nabavi darila večjih vrednosti ne vemo, ali ga bomo podarili in si DDV poračunamo, moramo od podaritvi blaga poslovnemu partnerju DDV od nabavne vrednosti obračunati.

Kadar pa darila večjih vrednosti nabavimo z namenom, da jih bomo podarili, DDV ne poračunamo in tako ob podaritvi obveznost obračuna DDV ne nastane.

Pripravila: Mojca Vincek, Kleos, računovodske storitve d. o. o.

Sorodni prispevki